prosto po…

Danes sem šla k frizerju. K frizerki, pravzaprav. Jaz ji pravim “Maja s kmetov”. Pa se nič ne jezi name, nasprotno. Ko me ljudje sprašujejo, kam si hodim urejat svojo pričesko, jim nikakor ne izdam, kdo je ta Maja s kmetov. Ker mi je naročila, da naj bom kar lepo tiho, saj ima salon nabito poln tudi brez moje reklame. In res-kadarkoli pridem, je kdo tam. Če se ne frizira, pa pride kar tako malo naokoli, ker je pri Maji s kmetov pač vedno zabavno.

In tako sem si danes dopoldne domislila skoraj idealen načrt. Grem k Maji na frizuro, Urša bo ravno zaspala in bova v miru klepetali, me barvali, ter seveda pili kavo.  Pravim ME BARVALI, ker je pri Maji s kmetov tako, da mimogrede dobiš v roke skodelico z barvo in mešaš, kakšni teti umiješ glavo ali vsaj pometaš po salonu…

Stvari so tekle kot namazane po mojem načrtu, z barvo na glavi sem pila kavo, Urša je spala, le še starejši par je moral plačati, pa bi z Majo ostali sami v salonu in začeli s klepetanjem. Pa je zazvonil moj telefon. “Aha, ja, ooooh, hmmmmm, ja, ja, seveda…” To se bile besede, ki jih je bilo slišati iz mojih ust. Na drugi strani pa učiteljica, ki mi je pripovedovala, da je moj sin ravnokar pobruhal šolsko tablo, njeno mizo, svoj delovni zvezek in seveda njo. Učiteljico, namreč. In naj ga čim prej pridem iskat.

Oooo… Kaj pa zdaj… Mojega idealnega načrta, moje nove frizure, vsega je bilo v trenutku konec. Ni mi preostalo drugega, kot da si na glavo poveznem brisačo in se zakadim v šolo na našem hribu, po sina. Nekaj mamic, ki sem jih srečala na hodniku, me je prav začudeno gledalo. Izpod brisačke je namreč kukala namazana barva, verjamem da nisem izgedala prav ugledno…

Doma sem si oprala barvo, se mi zdi, da ni čisto takšna, kot bi morala biti… A bolj pomembno je, da sem našega uboščka čim prej pripeljala domov, v svojo posteljo. In takoj po vsej hiši nastavila čebulo. Malo prepozno, a morda vsaj ostali ne bomo spet zboleli…

In kaj sem želela pravzaprav povedati? To, da najbolj nasmeješ Boga s tem, da si pripraviš svoj, idealen načrt….

Pojma nimam, kaj se v teh dneh kaj dogaja… vem, da je bila cela reč okrog Golobiča, da je umrl Jackson, da naj bi imeli istospolno usmerjeni svojo parado… več pa že zmanjka. Smo imeli tooooooliko dela z zaključkom šolskega leta, pa prazniki, ki smo jih izkoristili za nekaj super izletov, pa ta velikim šopingom-otroci bodo zdaj doma in se počasi počutim kot kuharica v menzi…

Letos sem komaj čakala, da bodo počitnice. Čeprav se natanko spomnim lanjskega avgusta, ko sem se že malček pridušala, da komaj čakam, da jih bo konec… A leto je mimo in otroci so eno leto starejši, vse je kar nekako lažje. Zaenkrat… Pojma nimam, kaj bomo počeli letošnje poletje. Razen tega, da imamo doma vse možnosti uživanja, me seveda vleče še kam. Šla bi na morje, a mi je zdaj zaradi teh “sporov” potovati na Hrvaško kar malo neprijetno. Našega morja pa pravzaprav sploh ne poznam, se nisem nikoli kaj dosti zadrževala ob njem, sploh ne v njem. Se mi je zdelo vedno preveč polno ljudi in predvsem preveč umazano. Verjetno bi si morala kakšen dan vzeti čas in malo raziskati teh nekaj kilometrov. Vsaj zaradi otrok…

Šla bi tudi v kakšne toplice, pa sem že malo poklicala naokrog in je vse zasedeno. Sicer so pa cene  takšne, da te vse mine. Sploh če je družina malce večja. Pa še tega ne vem, kje je kaj primernega za najmlajše otročiče, tiste hude tobogane za večje že najdeš…

Še vedno gremo pa najraje v Bohinj. Voda, hribi, kolesarjenje, sprehodi… Dela čez glavo za vsaj deset dni. Če nam bo uspelo, bom tega dela počitnic najbolj vesela.

Pustim se presenetiti. Še nikoli mi ni bilo dolgčas. Pa tudi če se mi je zgodilo, da sem za hip ostala brez vseh otrok in moža. Takrat od samega vznemirjenja sploh ne vem česa bi se lotila, a je tako ali tako premalo časa za karkoli resnega. Ponavadi grem na vrt. Uživat med paradižnike in plevel…

Hej, od Božiča pa do danes smo bili bolni-norice, potem pa viroze ali pa celo gripa, ne vem. Zdaj pa KONČNO konec. Jutri gremo vsak po svojih obveznostih, otroci v vrtec in šolo, midve z Urško najprej na intervju za revijo Reporter, potem pa malo po nakupih-ne vem pa, če so razprodaje še v igri ali sem jih že čisto zamudila…

Kako sem vesela, da se življenje vrača v stare tirnice. No, saj pravzaprav nimamo kakšnih zares starih tirnic, a občutek, da ne moreš nikamor, ker so otroci bolni, mi je zoprn. Sploh, če traja predolgo. In čeravno sem zelo rada doma, me ob misli, da bi bila takole nekje v hribu, brez avtomobila in odvisna od drugih, kar malo zmrazi. Rada sem bolj samostojna. A sem na tem izpitu v zadnjih dneh popolnoma pogrnila. Ko je zapadlo pol metra snega, sem le nemočna čakala, da je mož očistil cesto in mi pripravil vse za odhod. Imamo namreč kar hud in zelo dolg klanec, preden pridemo na cesto. Brez freze ne gre, a jaz je-priznam-ne obvladam. In še ko sem se javila, da bom tokrat jaz peljala starejšega sina v glasbeno šolo (to naj bi bil skorajda vrhunec mojega tedna…), mi je avto nekontrolirano zdrsel po cesti navzdol in še sreča, da se je zagozdil v kup snega… Osramočena in jezna sem poslala sina po moža, da me reši iz te godlje. Seveda sem jih poslušala, da ženske pač nismo na sneg in podobne traparije, ampak to je bilo bolj iz zlobe, ker moj dragi ve, da me bo na ta način najlažje razkuril. Pa še res me je. In tudi  v glasbeno šolo nam ni uspelo priti.

Zdaj se sneg tali, ceste so kar ok, razen tiste, ki vodi od glavne ceste do nas, ta je še bolj rodeo, a jutri me nič ne ustavi in - dolina, prihajam!!!

klanec.jpgzasnezeni-pes.jpg

Joj, kako burna noč je za nami… Veter je pihal tako zelo, da je okrog hiše odneslo skoraj vse, česar nismo imeli močno pritrjenega. Pa še piha. Prav ta trenutek.

Saj pravim, avtomatska gugalnica…

Saša Einsiedler

Radijska in televizijska voditeljica, voditeljica seminarjev in treningov nastopanja ter samozavestnejše komunikacije. S svojimi več kot dvajsetimi leti dela pred TV zasloni je polna nasvetov iz prakse, kajti te ji zares ne manjka... No, prakso pa si pridno nabira tudi na drugih področjih-poslovne vode, vrtičkarjenje in seveda vzgoja otrok-trenutno je mama petih nadebudnežev ...

 

Sašin blog

Kategorije

Arhiv

Povezave

Znanci iz sosednjega bloga