No, jutri bo konec leta.

Prav ničesar si ne bom obljubila za 09, saj še prehitro vse zaobljube požrem. Rajši si obljubim, da se bom trudila po svojih človeških močeh. To je precej bolj realno.

Pravzaprav sem kar malo utrujena od tega leta. Se mi zdi, da ni bilo ne vem kako dobro. No, no, Saškica zlata, kaj pa je zdaj to??!! Ali nisi dobila petega, lepega in zdravega otročička??!! Ali ne živiš  krasnega življenja v naravi, imaš družino, moža, s katerim se imata rada??!!  In kaj bi še rada?

Ne vem. Sem bila letos prvič v življenju res globoko razočarana nad ljudmi. Vedno sem zagovarjala vse in vsakogar, letos pa… Kot bi to leto potegnilo iz nekaterih najslabše. Pa vendar… Zadnjič mi je gospa Eber, tista, ki imajo krznarstvo na Wolfovi, za Urško poklonila vrečo za v voziček, takšno podloženo z ovčko, za pozimi in poleti. Pa se z gospo sploh ne poznava. Pa zadnjič enkrat dobim po pošti knjigo Korenine in krila, gospe Marinke Kuzman Mihelčič, ki je tudi ne poznam, Eva Škofic Maurer mi je poslala čudovito knjigo pravljic Mislim da te bom kar poljubil, pa še in še. Včsih mi je kar nerodno, ko ljudje pokažejo toliko pozornosti do mene, pa ničesar nočejo v zameno. Tega namreč skoraj nisem vajena, saj veste-ponavadi vsi želijo v ozadju še nekaj zase. Pravzaprav tole leto sploh ni bilo slabo. Res ne vem zakaj imam tako slab občutek. Saj mi je naplavilo ravno toliko dobrih, kot slabih ljudi na pot. In veliko več lepih, kot slabih trenutkov.

In zdaj še sedem krutih resnic o meni; gre za nekakšno verigo med blogerji, da nekaj napišejo o sebi.

1. Očitno še vedno ne znam biti zadovoljna z vsem, kar sem in kar imam. Očitno še vedno jamram.

2. Ne znam sprejemati daril, vedno se potem čutim dolžno.

3. Če koga več kot dvakrat vprašam za kakšen nasvet, imam občutek, da težim.

4. Še vedno težko rečem NE.

še tri…

5. Na kakšnih preizkušnjam pogrnem večkart. Na iste finte.

6. Če se s kom skregam, se čez pol ure skorajda ne spomnim več in potem tuhtam, zakaj sva že skregana…

7. V bistvu sem kar v redu!

Dragi vsi, ki berete moje vrstice, čim manj stresno praznovanje, veliko lepega in čisto malo slabega, veliko ljubezni, pa ne samo med partnerji, veliko ljubezni do življenja samega in veliko hvaležnosti za vse, kar smo in kar imamo! Zdaj bom pa končala, sicer bom postala preveč patetična!!!!!

Povedali so

  1. Katja |

    Ha ha ha ha, Saša kot bi pisali tudi o meni…, najbolj mi je všeč točka 6, kaj bi dala da bi se vsaj enkrat spomnila… :)

    Lepo se imejte v novem letu in naj čimveč točk ostane, ker te točke nas karakterirzirajo a ne, taki pač sva…

    Pa da ne pošiljam tistih zlajnanih želja, pošiljam en nasmeh…

    lp, Katja

  2. Karmen |

    Čisto človeško in čisto v redu. Vsi imamo slabe občutke in dobro je, če se jih zavedamo. Predvsem iskreno. Saša, bodi še naprej tako sončna.

    Karmen

  3. Mojca |

    Saška,

    saj te poznamo. Si se kar dobro zadela pri opisih. Pa saj smo vse nekako podobne. Še posebej… (tukaj sem hotela izpostaviti eno od točk, pa sem ugotovila, da bi lahko vse naštela tudi zase).
    Za novo leto ti želim resnično, da boš zdrava, ti in tvoja velika familija. Pa ostani takšna kot si, polna pozitivne energije in vere v ljudi, ostani takšna kot si vedno bila.
    Upam, da bomo v letu 2009 vsaj malo prenehali z neprestanim hitenjem in si vzeli več časa zase in za tiste, ki jih imamo radi. Sama si velikokrat rečem, da si v službi vedno nadomestljiv, doma pa ne. Na koncu pa se vprašam, kje se najbolj razdajam… in odgovor ni meni in moji družini v prid…
    Lepo praznujte!
    Mojca

  4. Barbara |

    Ko tukaj skupaj počvekamo ženske, ki se sploh ne poznamo, res, vsakič, ko berem Sašo in vse komentatorke, se mi zdi, da imamo kar nekaj skupnega. In zato imam ta blog še vedno med Favoritesi in vsake toliko me zanese pokukat, kaj je novega.

    Saši in ostalim sokomentatorkam bi se tukaj rada zahvalila za vse dobre besede in misli pa tudi za graje in jamranja, saj nas to vse skupaj dela šibko človeško (drugače bi sigurno že nehala brati - ne maram namreč idealiziranja, ker ne verjamem v ideale).

    Kljb temu, da bi tokratne praznike najraje kar zradirala, saj sta mi oba malčka bolna (tamalemu se je celo zakompliciralo in nam še vedno grozi bolnica), kljub temu, da sem izmozgana in nič prav optimistično razpoložena ter kljub temu, da smo si pravzaprav tujci, vam želim v 09 izpolnitev vsaj nekaterih najbolj gorečih želja. Ne rabite ugibat, da je v zadnjih dneh v mojem srcu ena sama želja: ljubega zdravja za vse!

  5. Špela |

    Srečno tudi vam! Pa predvsem, da bi bili otročki zdravi. To se mi zdi, da je mamica najbolj pomembno.
    Lepo praznujte in čim mirnejši prehod v 09.

  6. Jasmina |

    Saša pozdravljena.

    Čeprav že kar nekaj časa berem tvoj blog (vedno nestrpno čakam nadaljevanje), se nekako nisem mogla odločiti in komentirati tvojih besed. Danes pa, kot da si opisala mene. Tudi zame velja vseh sedem točk pa verjetno bi se še kakšna našla.

    Pa pustimo za sabo kar je bilo in pričakujmo novo.

    Ko te gledam, ko berem tvoje misli in ko uživam ob prigodah tvojih najljubših uživam. Zate in zase. Tudi sama sem vedno želela veliko družino, veliko otrok (sama sem namreč edinka), pa mi je uspelo “pridelati” samo dva. Krasna in enkratna.

    V 09 ti želim, da užiješ vsak trenutek, tako dober kot slab, z vso polnostjo, ker ti drobni trenutki sestavijo na koncu osebo kakršni smo. Želim zdravja tebi in tvojim, veselja in veliko veliko nasmehov.

    Na slišanje!

  7. sime |

    Srečno in predvsem zdravo vsem vam v letu 2009!
    Sime

  8. barbara |

    Draga Saša! Mislim, da je tvoje razmišljanje precej pod vplivom noric. Pa nič zato. Vse to spada v naše življenje. Je pa hoja za Jezusom tlakovana z vsem tem kar se dogaja okoli tebe. Na eni strani so ljudje, ki ti želijo le dobro in te spoštujejo, na drugi strani…. bi rekel človek naj se jih Bog usmili. Predvsem gre za ljudi, ki so orientirani v same sebe. Egoizem pač. Mi pa se bomo potrudili, da bomo svoje otroke vzgojili v čuteče ljudi, ki ne skrbijo le za svojo rit, pa vendar se znajo postavit zase. Srečno!

  9. UrosG |

    Kar nekaj časa že spremljam, a sem ostajal bolj v ozadju. Se bom v prihodnje potrudil to spremeniti, za letos pa le srečno v letu, ki bo kaj kmalu nastopilo.

  10. Melita |

    Evo, in smo spet na koncu. Pravzaprav na začetku! Ali kakorkoli se vzame-meni osebno vsi ti cirkusi okrog praznikov vedno bolj presedajo.
    Ker se začne že tam okrog Miklavža in traja celj ljubi december…
    Sem opazila, da starejša kot sem (in od včeraj imam štirko spredaj joooj joooooj), vedno manj dam na vse te skomercializirane cirkuse.
    In letos nam je res uspelo iti nekak bolj na izi skoz ta nori december. Sem prav ponosna nase, da že večkrat uspem reči NE.
    Dobro. Da ne pokvarim komu tega zadnjega letošnjega dne pa samo še na hitro - naj bo to prihajajoče leto v vseh pogledih dobro, pozitivno naravnano, polno ljubezni, družinske in partnerske, pa še vsega ostalega, kar je pač komu najpomembnejše. Pa zdavja naj ne pozabim, ker drugače več Saša res ne bo mogla na kolena!
    S R E Č N O !

  11. Martina |

    Saša, tudi jaz še vedno spremljam tvoje misli preko bloga. Danes sem si rekla, da je pravi čas da ti zaželim miru, drobnih trenutkov sreče, zdravja in takšnih lepih stvari , ki so zastonj- nasmeh, poljub, objem. Srečno in vesela sem da lahko tvoje misli delim z mnogimi, dobromislečimi.

  12. Eva |

    Jaz pa sem se letos (no lani) odločila da bom želela vsem samo zdravja, ker če je zdravje pride z njim vse ostalo.

  13. Barbara |

    Eva, danes sem ravno slišala eno “pametno” okoli tega od svojega sorodnika, ki mi je tako voščil:
    Želim ti zdravja IN SREČE. Ker moraš poleg zdravja nujno imeti še srečo. Ljudje na Titaniku so namreč imeli zdravje, sreče pa ne…

  14. Melita |

    Saša, kaj dogaja?
    A je vse v redu? Glede na to da se letos še nisi oglasila.
    Priznam, pogrešam tračarije.
    lp Melita

  15. Sasa |

    Ah, evo me… Imamo norice, kar trije otroci in je precej noro… Že pišem nov tekst, mi je uspelo uspavati punci, pospravljala bom pa že…

  16. MILENA |

    Draga Saša!

    Veseli me, da sem vas presenetila s koristnim darilom *krzneno vrečo* za vašo Urško. Da bo pa Urška tudi udobno potovala ob tako zaposleni mamici predlagam, da vam izdelamo preobleko za sedež v avtu iz ovčjega krzna. Pozimi bo Urški prijetno toplo, poleti pa krzno preprečuje potenje in daje prijeten hlad.
    Prosim pokličite in ostanite taka kot ste - nam mnogim za vzgled!

  17. Sasa |

    O, gospa Milena!!!
    Ja, res je super vreča, sploh si ne predstavljam več, kako je bilo brez… Tisočkrat hvala!!!!!
    Se bom oglasila pri vas, zdaj imamo polno hišo delavcev, ker prenavljamo, potem pa se prideva z Urško pokazat!
    Lep pozdrav in še enkrat hvala!!!

Povej tudi ti

Saša Einsiedler

Televizijska in radijska voditeljica, komunikacijska trenerka in svetovalka, coach in mediatorka. S svojimi več kot dvajsetimi leti dela pred TV zasloni je polna nasvetov iz prakse, kajti te ji zares ne manjka... No, prakso pa si pridno nabira tudi na drugih področjih - poslovne vode, odnosi in seveda vzgoja otrok - je mama petih... Več o Saši »

 

Sašin blog

Kategorije

Arhiv

Povezave

Znanci iz sosednjega bloga