Pa so se začeli. Spomnim se, pred leti, ko sem komaj dobro začela svojo voditeljsko pot, je bilo veliko maturantskih plesov v Festivalni dvorani. Kot voditeljica sem podpisala pogodbo za vodenje in v enem mesecu sem jih “odvodila” tudi po petindvajset!!!!
Vsak večer vse enako, muzika, moji nagovori, ki sem jih znala že v polsnu in enaka večerja. Mesne kroglice. Mislim, da jih nisem jedla potem kakšnih deset let.
Najbolj sem se vedno zabavala, ko sem opazovala dekleta-prvo uro so bila vsa urejena, četvorka, zahvale učiteljem, potem pa… Polovica jih je bila kar naenkrat bosih, saj so bile verjetno prvič v življenju v visokih petah. In to boli… Druga polovica je bila pa v teniskah.
Z leti se spreminja marsikaj. Ko sem z vodenji matuarntskih plesov začela, so me osvajali maturantje. Ko so me začeli osvajati njihovi očetje, sem se odločila, da bo dovolj. Da bi mladina verjetno raje mladino…
Pred dnevi pa sem zasledila, da je bil prvič organiziran t.i. “humanitarni” matuarntski ples. Še en dodatek na že dodano vrednost.
Alumni klub Fakultete za komercialne in poslovne vede je namreč sprožil akcijo pomoči otrokom v stiski, ki pristanejo v Kriznem centru za otroke Palčica v Grosupljem, o katerem sem že pisala. To je edini Krizni center za najmlajše v Sloveniji (0-6 let), za katere v domačem okolju ni poskrbljeno in so največkrat žrtve spolnih, fizičnih in čustvenih zlorab. V Kriznem centru jim nudijo ljubezen, toplino, sprejetje in je večini otrok to prva lepa izkušnja v življenju. Akciji pomoči se je pridružila tudi Gimnazija Šentvid. Za ta plemeniti namen so na maturantskem plesu učenci Gimnazije Šentvid zbirali prostovoljne prispevke. Ob zaključku plesa je zbrani izkupiček (1.405,00 EUR) Alenka Lovišček, pobudnica akcije, predala gospe Manueli Ham, vodji Kriznega centra.
Vse pohvale tem maturantom za izvirno, lepo, ter nadvse dragoceno idejo, ki bo marsikaterim očkam prinesla nasmeh na obraz.
Tudi jaz sem vesela, da so maturantje zbrali toliko denarja, saj ga bodo ti otroci še kako potreovali.Ko pomislim na te otroke me kar stisne pri srcu. Ta majhna nebogljena bitja, ki niso sama kriva, da so prišla na svet, pa morajo potem tako trpeti. Po moje bi se vsak, ki se spušča v to da si bo ustvaril družino, moral postaviti še druge cilje ne samo to , da bo imel otroka.Poskrbeti je treba za stanovanje, pa če tudi je majhno samo, da v njem vlada mir , ljubezen in spoštovanje med starši in seveda tudi otroci in starši. Če pa že pride do kakšnega nasilja bi se moralo takšne otroke čimprej odvzeti staršem in zanje poskrbeti kar se najbolje da. Jim povedati, da to kar se jim je dogajalo ni prav in da ne bodo istih napak , ko bodo veliki delali sami.
Draga gospa Sasa,
super ideja tale humanitarni maturantski ples.
PS. Če se vaša internetna stran z zadnjo vašo objavo odpre
v Internet Explorerju, se ne vidi slike in komentarjev. Odpre se edino v Mozilli Firefoxu.
Brez zamere in lep pozdrav.
Dušica
Hvala, Dušica, bom vprašala “tehničnega” zakaj je tako. Še dobro, da imate oba brskalnika…