Kako je to čudno, če se nekdo odloči, da bo obdržal otroka, čeprav je ŽE peti, a ne?! Sploh v današnjem svetu….Danes je bila informacija o tem, da sem spet noseča, objavljena v Lady, prejšnji petek v reviji Mama. Kako zanimivo je opazovati reakcije ljudi, ki so tako zelo različne. Ena mojih prijateljic, pri petdesetih, samska z enim otrokom, mi je pela takšne levite, kot jih že dolgo nisem slišala! Seveda mi je bilo takoj jasno, da vse te njene besede o moji neodgovornosti, pa o tem, da pojma nimam kako težko je skrbeti že za enega, kaj šele za pet, pa o potrebah, pa o tem, da jim ne bom mogla ničesar nudit….niso namenjene meni, temveč da iz nje govorijo NJENI strahovi, ki jih ima glede svojega otroka. Tako kot jaz, nima prave, redne službe in s tem je pač tako, da imaš enkrat veliko, drugič malo, tretjič nič denarja. In da moraš takrat, ko zaslužiš kakšen tolar, oprostite, euro več, pač mislit na tiste bolj sušne dneve. Sicer pa sem se naučila tudi nekaj izjemno pomembnega: otroci si bolj zapomnijo, kolikokrat si se šel z njimi Človek ne jezi se, kot pa nove, nevemkakšne čevlje, ki so jim tako ali tako že zdavnaj premajhni.
Sem danes to morala izpljunit. Zdaj bom pa poskusila prilepit k tekstu še eno sliko. Bom videla, če mi bo uspelo…
Ne, še ne znam. Grem vprašat mojo blog tršico…
Vrvohodenje…
Na. Še sama komaj lovim ravnotežje, pa sem na ta štrik navlekla še Sašo (na njeno željo, jasno), ki me je danes super razveselila s super postom o tem, kako je biti večkrat mama.
Saša, dobrodošla med blogerji!
……
Saša pozdravjena,
spomnim se, ko sem bila četrtič noseča (tik pred porodom) in sem se kotalila po Monsu na MONovi prireditvi, ki si jo vodila in si mi takrat tako lepo rekla, kako lepo je videti, da si kdo želi imeti še več otrok. Prav polepšala si mi dan, hvala za nazaj :- )
Ja, reakcije ljudi nas lahko presenetijo in niso vedno pričakovane. Srčno ti želim, da bo čimmanj tistih neprijetnih in čimveč tistih pozitivnih.
Pa dobrodošla med blogerkami! :- )
Hej,
hvala tršici Tjaši za dobrodošlico in tebi, Karmen, za spodbudne besede! TO!!! Se mi zdi, kot da se moram včasih kar malo opravičevat, da zadnja nosečnost ni bila načrtovana, da je pač “ratalo”….ampak verjetno je to le plod tega, da se še malo borim s svojimi vzorci, ki mi sem in tja prišepnejo kakšno totalno neumnost…
Draga Saša
čisto naključno sem prisrfala do tvojega bloga. Čestitke za petoega sončka…tudi meni so brali levite ,ko sem bila četrtič noseča-in to pri štiridesetih. Pa se nisem dala in zdaj nam nasa 20 mesečna gospodična lepsa dneve.
Res je, da pač nimamo oblek najprepoznavnejših znamk,da vozimo avtostarejšega letnika,odločili smo se ,da imamo raje mularijo kot blišč.Vsak po svoje,kajne?
Še enkrat čestitke in lep pozdrav. Irena
ma super.Sama imam tri. Koliko besed na račun otrok. Sem prešaltala iz MON-a , kjer je objavljena tvoja stran.
Teče burna debata o materialnem ,zdravstvenem in še ne vem kakšnem stanju. Jaz mamam ki imajo več kot tri otroke samo čestitam,posebno če sta s partnerjem sama za vse (kot midva) in nimata v bližini pomoči babic in dedkov.
saša
Kako lepo je brati ,da je še kdo “nor” ne samo jaz .
Okoli mene namreč tudi že skače pet otrok in tudi plan za šestega je že izdelan:))))))))
Naj ti nosečnost mine brez zapletov in prinese zdravega otroka
srečno!
No, jaz imam samo dva, ampak srčno občudujem vse vas, ki se odločite imeti več otrok. Sploh tako znana medijska osebnost, kot si ti, Saša. Iskrene čestitke in veliko veliko sreče s tvojimi sončki!
Bravo Saša!!
Tudi jaz ne bom pozabila, ko sem se lansko leto v poletnem mesecu odpravila v porodnišnico na nuhalno svetlino in ko sem takole čakala v čakalnici si se zraven mene prisedla ravno ti v sedmem mesecu s tvojo Polonco. Bila si sicer utrujena pa vseeno sem te občudovala. Jaz sem pod srcem nosila tretjega otročka ti četrtega. Zdaj je moje detece staro 1 leto in jaz se nisem dobila mesečnega perila. Ginekolog mi je svetoval naj najprej naredim test nosečnosti. ??? Pa si mislim, če bo slučajno noseča ga bom obdržala. Moj moto je če bo imela Saša petega bom tudi jaz zmogla četrtega. Si vzor kakšna mora biti prava mama. Tista, ki se z otroci igra in nosi domov bogata darila …
Draga Saša,
tudi jaz sem prijadrala na tvoj blog po tisti burni debati na MON-u. Sicer nisem sodelovala, ker mi gre na bruhanje, koliko gneva lahko izlije človek, ki je čustveno nezrel, samopašen in zafrustriran.
Upam, da nisi teh zlobnih komentarjev vzela preveč resno. Človeka prizadene, kakorkoli že.
Uglavnem, da ne dolgovezim. Vsa čast ti, moraš biti izredna ženska in enkratna mamica.
Tudi jaz sem najprej prebrala novico v Lady. A veš, kaj mi je padlo na pamet? Kaj bo rekla tvoja mami?
Glede na to, da si v intervjuju, ko si bila noseča s Polono rekla, da je zavijala z očmi kdaj misliš nehati :)
Srečno do konca!
Saša, čestitam, odlična novica. Sem na hitro slišala po radiu in prva stvar, ki me je prešinila je, da če je res, potem je to več kot enkratno. Uživajte vsi skupaj. In dobrodošla med blogerji :)
Hvala punce,
sem se pa naučila še nečesa-tista ženska, ki je sposobna drugo pohvalit, ji dat kompliment in jo podpret, je prava ženska. Smo sicer prevečkat druga drugi najhujše sodnice… Zato hvala in vse dobro, vse kar pa je bilo lepega izrečeno, naj se vam tisočkrat povrne!!!
Ga. Saša čestitam, sem ful vesela za vas! To kar govorijo drugi o vas, vaši neodgovornosti….ne jih poslušat…verjetno imajo sami s sabo kakšne težave, mogoče so egoisti….. in želijo sedaj v vas zbuditi občutek neke krivde…sicer pa otrok je vaš vi ga boste vzgajali, vi boste ob njem v slabem in dobrem…
Bodite srečni, da lahko imate toliko otrok, da lahko doživite toliko nezakompliciranih nosečnosti, da lahko imate otroke po naravni poti…in če vam bo kdaj rojila kakšna čudna misel po glavi…vedno pomislite koliko prednosti imate pred nami, ki ne moremo in nemoremo zanositi, obiskujemo takšne in drugačne zdravnike, da bi nam pomagali, občutimo takšne in drugačne bolečine….Zato ga.Saša uživajte!!!!!!!!
Draga Saša,
prebrala sem zadnji članek Ostati doma. Dobila sem kar malo slabe vesti, ker točno tako poteka moj delavnik vsak dan. vstane ob petih, ker imam rada zjutraj 15 minut zase, da se lepo v miru zbudim in uredim. Imam tri otroke in nato je vrstni red zbujanja ob 5.40 sina-10let in hčere-7 let. Prva njuna pot je v kopalnico umivanje zob in lulanja. nato zbudim moža in na koncu našega medvedka 15mesečnika. Ja od doma gremo ob 6h in po otroke v najboljšem primeru pridemo iskat ob 16h in smo doma ob 16.30. Imamo hišo, ki ima pogled na Kurešček in da sva jo z možem zgradila sva šla v kredite. Skratka kaj hočem povedati. Res je naglica med tednom zelo prisotna, vendar misli, da ostanem doma si ne morem privoščiti. Zaslužiti moram za kredite, hrano in obšolske dejavnosti. Vse za otroke. Vendar vsak dan si vzamemo celo uro samo zase in to zvečer od 7h do 8h. takrat imamo večerjo in se pogovarjamo kaj smo naredili in kaj naš čaka. za posladek pa še poslušanje starejših otrok o njunih doživetjih in pripetljajih… takrat se zamisli kako leta grejo in kako mi pred nosom otroci odraščajo in tega za vse na svetu nočem zamujati. drage zaposlene mame. Vsak dan si vzemite urico za svoje otroke, ki naj bo kvalitetna..
pa lep pozdrav
Meri