Ok, vem, da je božič mimo, da so gospodinje spekle vse, kar so nameravale, ampak… No, če pa bi katera vendarle želela, vam KONČNO javljam svoj recept za medenjake. Najprej “navadne”:
75g masla, 1 jajce, 275g moke, 100g rjavega sladkorja, 1 čajno žličko pecilnega, 50g medu in 1 jedilno žlico cimeta zmešaš, zmesiš v kroglo in jo daš v hladilnik na počitek za pol ure. Potem testo zvaljaš na pol centimetra debelo, odtisneš željene oblike in pečeš 15-20 min pri 170 stopinjah. Mnami. Preprosto, a dobro.
Potem pa sem iz tega recepta izpeljala še bolj “zdravega”. Iz pirine polnozrnate moke. Približno enaka razmerja, le da sem namesto sladkorja uporabila fruktozo in namesto navadnega, dietetičen med. Pa malo manj masla in nekaj žlic vode. Pa so se tudi čisto dobro valjali in spekli in bili okusni!
Tako. Obljuba pač dela dolg.
Še par dni je do novega leta. Sem danes prebrala en čudovit Goethejev stavek: “Demoni vedno hočejo zlo, a vedno delajo dobro.” Ali po domače-vsaka, še tako slaba stvar, je za nekaj dobra. Naj nam bo to vodilo v novem letu!
Kdor prebira stare bloge, ne more zgrešiti “vroče teme” Gospa saša in njen zakon. Toda, punce! Nič, prav nič se ne da narediti ne z moraliziranjem ne obsojanjem. Morda pa lahko vendarle kaj naredimo, a le z DOBRIMI željami in sicer, da bi se jima vendarle - izšlo. Morda sem naivna in verjamem v srečen konec, a še vedno na tiho upam, da bosta (sta) zmogla in pokrpala stvari. Za vse nas, za vse vas, ki lahko med njun odnos in odnos, ki ga imamo(te) s svojim partnerjem, potegnemo(te) enačaj. Dobro dela dobro. To je moj recept. Rezultat je čudovit, ne glede na to, če sploh imate pečico. Pečite po tem receptu! Ne glede na to, kako se jima je (se bo) izšlo, pa - res je, vse je za nekaj dobro. In kadar je zelo hudo, MORAMO verjeti, si prizadevati, da bo jutri ali morda že naslednji trenutek boljše. Vlagati v to. Morda, za začetek, privoščiti srečo njemu in njej. Tudi če za njiju ne bo prišla več skupaj, v paru. Ne vem, kaj dobrega prinašajo stavki, s katerimi bi “grešnika” ali “grešnico” povsem porinili v blato. In pozabili vse, kar je bilo (je še!) lepega v vsakem izmed njiju. Iz tako zasajenih semen ne bo zraslo nič lepega. Še enkrat osvežim recept: le dobro dela dobro…
Saša, hvala lepa za recept, dobre želje in pametne misli … Strinjam se s štrikarico in ti pošiljam koš dobrih želja, upam, res upam, da bo iz vsega skupaj zraslo nekaj lepega … Tebi in vsem ostalim želim vse dobro … za vsakim dežjem posije sonce naj bo v letu 2010 čimveč sončnih dni zate!
Da so medenjaki super sugurno drži in verjetno jih bo marsikatera probala, mora pa imeti pečico. Dobro dela dobro, kot praviš pa sigurno drži. To lahko oz. MORAMO peči vsi, tisti s pečico in tisti brez. Dobrota se peče s pečico, ki jo imamo v srcu. Kdor je nima, pa žal tega ne more peči in negovati iz dneva v dan. Prepričana pa sem, da tudi tale Sašin blog pripomore k dvigovanju zavesti. Zanimivo je, da prenekateri ljudje, ki so po mnjenju ljudi na dnu, še vedno premorejo v sebi toliko ljubezni, da ne blatijo vsevprek in to ljubezen še širijo (Saša, carica si!). Neka peščica ljudi pa opravlja, kritizira in blati in se sploh ne zaveda, da s takim ravnanjem še bolj tone v blato. Dobro te vzdiguje, slabo te tlači.
Pecite mednjeke in se sladkajte - pobožajte telo, bodite pozitivni, privoščite vsem dobro - pobožajte dušo (kot pravi Saša) in dvojno se vam bo vrnilo! Ta bumerang vedno deluje, pa tako enostaven je ko ti pride v navado!
Res je nobena stvar ni tako slaba, da ne bi bila za nekaj dobra. V razmislek vam pošiljam zgodbico iz našega malega kraja. Prav tako je mož zahajal od doma in si izbral novo. Še vedno mlada in lepa žena je bila vsa iz sebe in je moža dobila v objemu z drugo. Prav tako nesrečen mož bodeče ni mogel razumeti, zakaj se to dogaja. In ko sta oba razočarana razvozljala in izpričala svoji tragediji, sta spoznala, da sta za skupaj. Zdaj so se malo zamenjali, kar pa je najpomembneje VSI ŠTIRJE SO NEZNANSKO SREČNI. Med seboj nimajo zamer in so lahko dobri prijatelji. Tudi otroci so zelo zadovoljni. Morda v prejšnjih zakonih le ni bilo vse lepo ali se niso znali pravi čas pogovoriti. Verjemite v nobenem zakonu ni vse z rožicami postlano. Zakon uspe le, če sta oba partnerja čuječa ves čas, če sta se sposobna pogovarjati, prilagajati in ustreči sebi, otrokom in partnerju. Na prvo mesto sem dala sebe, ker najprej moraš poslušati sebe, se imeti rad in znati utemeljiti zakaj bi rad drugače, zakaj bi bilo tako bolje. Šele ko imaš sebe dovolj rad, te ima rad lahko še kdo drug. Iz ljubezni pride spoštovanje in nastajajo dolge uspešne zveze. Tako kot za zdravje, je potrebno tudi za resno zvezo celo življenje garati! Sadovi pa so lahko res sladki le ob trdem delu. Namig: le uporabite recept za mednjake s pirino moko in fruktozo in doma naj vam zadiši po praznikih tako in drugače!
Pa srečno! Jana
Tudi jaz se pridruzujem zeljam,da bi se vsem vpletenim v ta odnos izslo tako,da bi vsak med njimi cim manj trpel.To kar se je zgodilo in zaradi cesar trpijo zdaj vsi sigurno ni bilo planirano,ampak se je zgodilo in edino bog ve zakaj.Vsi smo na Sasini strani in le malo je tistih,ki razmisljajo o tem,da je tudi Sasinemu mozu in novi partnerki hudo,sajso se razbile druzine,ki so si jih ustvarili in ob tem trpijo vsi. Naj bo konec kakrsen koli,vedno bo nekdo ostal brez svojih sanj,osamljen in prizadet in s posledicami s katerimi bo moral ziveti celo zivljenje.Vsem trem in njihovim otrokom zelim cimvec milosti usode.
Oooo, hvala draga Saša. Danes grem v peko in poročam kako mi “rata.”
Drugače pa odkar sem na duhovnem nivoju razvijanja in zavedanja vem, kar sem že parkrat napisala:
“Vse se zgodi z razlogom, kajti nič ni samoumevno in naključno, ker naključij ni!”
Vsaka stvar je za nekaj dobra, pa naj bo še tako slaba; in nikoli ni tako slaba, da ne bi mogla bit še slabša! Rastemo in zrastemo pa iz “bolečine,” žal.
Ampak vedno sta dve poti in za vsakim dežjem posije sonce, tako bo tudi pri tebi draga Saša. In vem, da še boš zelo srečna s človekom katerega si tudi zaslužiš!
Vse v življenju je povezano s “prihajanjem” in “odhajanjem,” pa naj si bo rojstvo-smrt, služba, denar…, tako je tudi s partnerstvu, ko je namen dosežen med dvema osebama je …
Ampak s partnerji je tako, kot z avtobusi; ko se odpelje eden, se pripelje drugi…. :)
Zdaj grem pa res pečt.
Lep dan vsem!
Res je, še tako slaba stvar, je za nekaj dobra. In na žalostno stvar bomo s ačsom geldali z distanco umirjeno, zdaj pa nas žal žalosti, razjeda nam dušo in telo. Hvala Bogu, čas celi rane, samo zdržati je treba in najti smisel v življenju. kar pa mislim, da draga saša tebi ne bo težko, ko se ozreš na svoje sonček, zmaga ljubezen in mir.
Tako naj tudi ostane! Vedi pa, da vsak izmed nas nosi svoj križ. Tudi jaz.
Srečno!
mateja
…a to zame tudi velja…”ampak s partnerji je tako, kot z avtobusi; ko se odpelje eden, se pripelje drugi… :)… ali samo za Sašo? :)
Ja, Mateja vsi nosimo nekje križ in nihče na svetu nima samo vzponov ali samo padcev….
Lucija, avtobusi vozijo vsepovsod, a ne? :):):)
Recept za zdrave piškote, mmmm.
Recept za vse, ki nekaj namigujete… Ej zdej gledam dokumentarce o razpadu Yugoslavije, ženske nič ni tako kot se zdi. Velja za vse, za tiste, ki smo polne sočutja in one, ki ga premorejo malo manj. Sicer pa srečno vsem in pustimo ljudem, da želijo tako kot bi radi živeli, ker so si tako sami zbrali
Hvala Saša za informacijo o ponujeni pomoči iz prejšnje teme.
VSE DOBRO NAJ SE PODVOJI VSE SLABO NAJ ZBLEDI!
Veliko osebnega miru in sreče v srcu.
Ej Saša! Nisem prebirala tvojega bloga niti ne kupujem rumenih cajtngov. Danes mi je padlo v oči in se pobrskala po tvojih straneh. V življenju nas čaka marsikaj, kar nas v spoznanjih preseneti. Kdaj nas prešine da je naše življenje mizerno in si želimo spremembe. Redki so tisti, kateri v življenju najdejo partnerja s katerim se res razumejo in jim na misel ne pride, da bi kaj spremenili, ker jim je lepo.Samo sprejemanje in uživanje! Meni se je to zgodilo. Našla sva se zaradi otrok. Skupaj sva jih vozila na popoldanske dejavnosti, se spoznala in zaljubila. Bilo je težko, moreče, jokala sva v objemih jemala vesoljsko energijo z neba. Skupaj sva bila vse, ujemala sva se vsem. Brez besed sva čutila kako se počutiva. Še danes je tako, vsak dan, vsako minuto obožujeva ko sva skupaj. Torej! Dva zakona sta razpadla, dve družini sta trpeli, štirje otroci so bili prizadeti, vendar smo z skupnimi močmi premagali vse. Če vsak malo popusti in se sklene kompromis se da vse uredit. Je težko, padajo grde besede, zabadajo se noži v srce, vendar je pomemben cilj. Cilj ki je pred teboj, da bo nekoč drugače in da te čaka sreča, taka sreča ki jo še nisi izkusil. Resnično drži da je vsaka slaba stvar za nekaj dobra. S Tilnom se nista ujela. To je dejstvo. Če bi se resnično ljubila, čutila drug drugega in se razumela se to ne bi zgodilo. Ne glede na to, kaj je vzrok je bilo očitno nekaj hudo narobe. Otroci odrastejo in gredo. Otroci so skupek genov ki te spremljajo vsak dan, spomijajo na pretekla življenja in prizkušajo našo moč. Otroci so naši sončki ki nam pogosto pijejo energijo.Takrat, ko si na tleh te lahko potolažijo, ob enem pa zahtevajo da si trdna mama. In to je težko, zelo težko.
V vseh teh letih sem spoznala da je največja sreča srečati človeka, ki ima vrednote podobne tvojim, nekdo ki ima tudi sam neke izkušnje, ki natančno ve kako je treba živeti in česa več ne želi početi. Tako spoznanje te spremeni tudi sam drugače gledaš na svet. Trudiš se za srečo in sama te ujame. Res želim ti to! Želim ti da srečaš človeka kateri je nerejen samo zate, s katerim se bosta ujela tako močno, da se boš predala z vsem svojim srcom in ti bo takrat vseeno za cel svet. Verjemi mi obstaja tak človek ki te bo oboževal, srečala ga boš in ostala z njim za vedno. Nihče, prav nihče ti tega ne bo mogel vzeti. Življenje ti nosi izkušnje. Vse kar te ne uniči , te utrdi in podari modrost za naprej. Učimo se na svojih napakah, ker tuje ponavadi odklanjamo. Moški pa so posebna bitja, tako kot me….in tisti ki ti je dan, te bo razumel in nič na svetu mu ne bo težko storiti zate ali tvoje otroke…..Odpri svoje misli, ljubezen do otrok včasih ni dovolj, usmeri jo vase, sprosti svojo energijo drugam in odprla se ti bo pot do osebne sreče….
Želim ti mnogo pozitivne energije, volje in srečnih trenutkov v letu 2010.
p.s. Z veseljem za vikend prepusti otroke Tilnu, naj se se z njimi ukvarja, ti pa zadihaj na poti v novo življenje!
Lp, B.
Saša, več nas je v takih trapastih situacijah…in zdaj so tu prazniki, vsi nekam hitijo, se veselijo..me pa…ah, pa kaj bi stokale..dajmo verjeti, da bo staro leto odneslo vse te slabe stvari in se z optimizmom zazrimo v prihodnost:) Moramo imeti ta optimizem za naše sončke, oni so tega vredni, mala iskrica sreče v njihovih očkah odtehta vse! Oni bodo vedno tu nekje in zaradi njih je vredno..Glavo gor in gremo dalje;) Vse dobro želim, Lp
Ah, ne vem, če je tako Barby. Če je vse res, kar praviš, predvsem pa, če to traja že dolga leta, potem ti čestitam in iskreno privoščim.
Realno pa je največkrat tako, da se ženske zaljubimo v nekaj, česar sploh ni. Gledamo in ne vidimo, nato pa pride streznitev.
Pogosto razmišljam, da je bolje tistim, ki skoraj nimajo čustev. Tudi takšnih nekaj poznam.
Iz lastne izkušnje pa: sem v drugem zakonu, ne vem, kateri je bil hujši. V tretje zagotovo ne bi šla več, tako vsaj zdaj mislim. Pri prvem sem bila premlada, pri drugem preneumna. Videla in slišala sem tisto, kar sem hotela, ne kar je bilo res, zaljubljena do ušes in še čez. Čez leta pa je prišla streznitev, ko sem ugotovila, da sem v drugo poročena z alkoholikom (zelo prikritim).
Otroci pa trpijo seveda zelo v takšnih zvezah.
Zato menim, da je bolje potrpeti, kot je ena gospa na tem blogu že napisala in rešiti, kar se rešiti da. Je pa to težko. Sem pa odločno proti tem, da bi bil nekdo malo tu, malo tam, pa bi se spet vračal in podobno.
Težke so te stvari, vsak od nas ima res velik križ.
Moram še dodati glede moških. Mislim, da ti le bežijo od odgovornosti. Vsaj v mojem primeru je bilo tako. na srečo pa imava le tvoje in moje otroke, nič najinih. Jih Bog ni dal, enostavno jih ni bilo. Je že vedel, zakaj!
Ker je očitno nekaj na tem, kar rumeni tisk piše o Sašinem zakonu, se mi zdi, da je tudi tu tako. Zato ta tretja nikakor ne bi bila srečna, če misli, da bo tako. To bi bila šele prava veselica.
Kako je prijetno brati vse lepe želje in voščila, Tudi sam sem pred letom dni bila isto vesela isto srečna..
Sedaj v tem času sem ostala sama z dvema malima angelčkoma, brez službe… Nas dragi “očka” ima raje alkohol in prijatelje…
Nikakor ne morem najti najti razloga za veselje, ko vidim darila in vse, jaz pa mojim otrokom ne morem kupiti nicesar….
Edina sreča in veselja ki ga imam sta moja dva otroka,
Saša zelim Vam sve najboljše in vse lepo v prihajajočem letu saj imate poleg sebe največje bogastvo sveta in to so vaši otroci
Draga saša, mislim da se bo čez čas vse izkristaliziralo in veter bo odpihnil vse sive oblake, to pa zato ker si ti tako želiš. To vidim po tem,da se boriš ostati dostojanstvena, močna za otroke in sebe ter optimistično naravnana. Sem bila v podobni izkušnji……
Ne obupaj in bodi močna ker ne pozabi: sami si krojimo našo usodo!!
Zato ti želim Srečno v novem letu 2010!!
Ob novoletnem praznovanju so se me dotaknili sistemi odnosov in njihova pedagogika. Eni gledamo na odnose tako, drugi drugače. Reševat smo jih pripravljeni takrat, ko je dovolj boleče. In ravno v teh dneh praznovanja so napetosti največje, ker so tudi pričakovanja največja.
Seveda so najvažnejši partnerski odnosi in tu nastanejo tudi najbolj boleče rane. Zato je pomembno, da si za tako važne stvari vzamemo čas, jih spoznamo in doumemo. To pomeni stvari priti do konca in jo razumeti.
V vsakem izmed nas so narazrešena, zapletena in konfliktna dejanja. Tišina v takih primerih ne pomeni, da si nimamo kaj povedati. To pomeni, da je odnos postal poglobljen, hkrati pa napet in intenziven in ga uspemo predelovati le v tišini. Vsega, kar nosimo v sebi, ne moremo spraviti v besede.
Kompulzivno vedenje pomeni ponavljanje vedenja z očeta na sina. Vsaka konfliktna situacija išče svojo odrešitev. Zato je toliko istih vedenjskih vzorcev iz generacije v generacijo. Reševanje konflikta traja štiri generacije.
Pri psihologiji odnosov je zelo pomembna sprava in to sprava iz ljubezni. Sprava na racionalni ravni pomeni, da je odnos formalno urejen in vsak pozna svoje pravice in dolžnosti. Najzahevnejša stopnja je sprava s seboj. Pogledati je treba resnici v oči ter svojo novo realnost sprejeti in vzljubiti. Potem tudi ostali člani sprejmejo moj konflikt in so solidarni z menoj. Sprava, ki smo jo vzeli resno, nas rani, a tudi ozdravi ter tako usposobi za novo začetek.
Veliko takih novih začetkov vam vsem skupaj želim
v novem 2010 letu.
no,ker sem tudi jaz “ujel”govorice o domnevnem razhodu naše saše,sem se odločil da napišem par besed,sicer nimam nič proti njej,kot oseba mi ni niti simpatična niti antipatična in verjetno kot mamica 5 otrok ne more biti slab človek..vendar..pa se spomnim tudi mnogo let nazaj,ko je imela šele 1 ali 2 otroka in je vodila kar nekaj različnih oddaj in v teh oddajah je dobesedno v družbi žensk pljuvala po moških,ki da nič ne znamo ,nič ne naredimo,da bi pomagali ženam ali ženskam pri njihovem vsakdanjem delu,v glavnem da smo čiste nule,kar me je prizadelo,vsaj mene,ki delam vse-no roditi ne morem-prav tako je takrat pravila da je dobesedno cele dneve zdoma zaradi službe in me je prav zanimalo,ja kdo pa potem pazi na otroke če ne oče..prav zaradi tega mi ni simpatična ne ona ne njen karakter..kar pa se nastale situacije tiče,bi rekel le to:KAR SEJEŠ TO ŽANJEŠ,,pa lep pozdrav
No, Roman, zelo subjektivna ocena, ki temelji na osebni antipatiji.
Ali ti doma delaš ali ne, tega ne vem. Vem pa, da imam doma človeka, ki ne dela čisto nič. Nikoli ni in nikoli ne bo. Klasičen moški: po službi na kavč, časopis, zdaj računalnik, počaka kosilo, gre na pivo, zvečer pogleda kakšno tekmo prek tv, nekaj poje in to je to.
“Dva zakona sta razpadla, dve družini sta trpeli, štirje otroci so bili prizadeti, vendar smo z skupnimi močmi premagali vse.”
Z lepim se hvališ, res. Ampak nič bat, tudi zate nekje mogoče prav v tem trenutku raste palica.
ne bit privoščljiv Enaiks in ne napovedovati zlo, saj se to lahko vrne nazaj v nedrje
Saša, sočustvujem steboj, kar čutim kako ti je v tem trenutku, mislim da božanska sila ima dobre namene, ve da si zmožna več in da je ravno ta trenutek pravšnji za tvojo duhovno rast. Kajti vedi to ni tragedija to je le še en od naukov, ki nam ga pošilja božanstvo. Čez čas, ko se boš ozrla nazaj bo to vse zgledalo čudovito. Vendar pomembno je misliti le in samo pozitivne misli, samo tako bo tvoja prihodnost lepa, srečna. Vsi odgovori so že v tebi, odpri se božanski energiji in ona te bo vodila. Mogoče se sliši vse skupaj preveč enostavno, pa ni. Želim ti, da te vodi ljubezen, srčna in iskrena.
Draga Saša in vsi ostali,
prepričana sem, da je pred nami spet zanimivo, pestro in intenzivno leto … Kaj je namenjeno komu iz med nas ne vem. Verjamem, da je v božjih načrtih že vse določeno. Sama imam veliko želja, veliko dobrih misli za druge- vsem iskreno želim zdravja, veliko sončnih dni, tako v duši kot zunaj … Sem privoščljiva zato vam zelo privoščim same pozitivne misli, ljubezen, razumevanje …, naj vas obišče teta sreča in naj vam stric veter odpihne žalost iz lic in iz srca, da bo vaš nasmeh osrečeval vas in vse ostale…! Nasmeh dela čudeže! Probajte pa boste videli …!
Podpiram prizadevanje drugih, da bi uspeli, v vsakem človeku iščem, le dobro in v zameno me življenje podpira na čudežne načine …
Srečno!
Lepo pozdravljeni.
Včasih je marsikdo v šoli dobil cvek, ko je na zastavljeno vprašanje odgovoril tako, da je med razlaganjem spremenil kar nekaj tem in na koncu “zasidral” v Ljutomeru namesto v Kopru. Tukaj niti ni bilo zastavljeno vprašanje, napisani so recepti, ki nam pomagajo prestajati “sladkorne” krize v teh lepih prazničnih dneh. Preprosti nasveti, kako narediti praznike bolj domače, lepe.
Je pa na tv ena oddaja, kjer kažejo, kako zgleda terapija v različnih primerih: ločitve, nizek prag samozavesti …
Ne vem, kako smo od keksov zašli k terapiji, nekako pa to spominja na zgrešeno destinacijo Piran-Ljutomer.
Biti pameten v primeru, ki ga večina od nas sploh ne pozna, je skoraj malo Slovenceljsko. Pustiti človeka na miru je morda tu precej boljše. Saj ni treba vedno tolažiti, sočustvovati, sploh pa, če nas oseba tega sploh ne prosi, niti najmanj ne namigne, da to rabi.
Govorimo o sebi, sodimo sebi, spreminjajmo sebe…
Če sebe pogledam, kaj sem govorila pred 10 leti … In zdaj bi mi nekdo to očital. Ljubo ljudstvo, saj je to skoraj tako, kot pričakovati od novorojenca čudež ne zrasti, ne odrasti, se nič naučiti iz napak. Oh, oh, oh.
Bi prešli nazaj na piškote morda?
In ko že kdo misli dati kakšen nasvet, naj se sam nad sabo najprej zamisli. Je moj mož srečen z mano, jaz z njim, otroci v tej hiši so zadovoljni ….? In še marsikaj se človek lahko vpraša, preden na tem blogu zacveti s “strokovnimi” nasveti.
Lepo novo leto 2010!!!
Zakaj? Nikoli nisem zagovarjala vztrajanje v zvezi, ki nam vsak dan nosi slabo voljo, turobno vzdušje, trpljenje in poniževanje. Zbrati moraš pogum, moč vsega sveta, da si sposoben nakaj spremeniti. Že sama zavestna odločitev da boš šel po tej poti je znak poguma, ki jo premore malokdo.
Tlačenje problemov v kot in zatiskanje oči, nas ne pripelje nikamor. Mogoče na tisto točko, s katere mislimo da več ne moremo nazaj in obupamo. Obupancev je okoli nas veliko. Vztrajajo v zvezah samo da se družina piše z veliko. Ker se doma niso sposobni ukvarjati sami s seboj so privoščljivi , nevoščljivi, agresivni in zlobni do drugih. Notri pa je vse gnilo.
Zato! Poglejte realno. Pogovorite se sami s seboj in si priznajte svoje napake in tudi svoje želje. Če si želite spremembe poskušajte to storiti, priznajte ljubezen do tistih ki jih imate radi in sprejmite jo nazaj. Poslušajte svoje srce in poiščite pomoč, če jo potrebujete. Vsak ima pravico do boljšega življenja, ker če bodo ljudje srečni bo tudi naš svet boljši.
Vsem privoščimo srečo! Lepo praznovanje vsem!
Jerca, si ti kaj boljša? Deliš nauke kot bi bila Cviklova. Pa brez zamere.
Pozdravljene!
Danes je zadnji dan v tem letu!! Ja, težko, polno spoznanj. Zahvalimo se mu za vse modrosti, ki nam jih je prineslo, za vso srečo. Nasemhnimo se novemu in si zaželimo, da naj bo prihajajoče najboljše leto za vse nas in seveda zate Saša.
Samo še nekaj bi ti rekla Saša. Čez leto ali dva ti bo vse jasno. Narava poskrbi za vse. Prepričana pa sem, da višja sila poskrbi in pošlje preizkušnje z namenom.
Vedi pa nekaj, kdor gradi svojo srečo na nesreči drugih, to ni sreča. Se boš spomnila mojih besed, zato pa glavo pokonci. Se bo lahko veselil ob rojstvu otroka z mislijo, da je nekje zapustil 3 svoje sončke, svojo kri izdal, pa še dva po vrhu, ki sta ga imela za svojega!!
To niso lahke stvari, vem iz lastnih izkušenj. Če lahko, naj bo srečen, čeprav, kot sem ti že rekla, čas bo prinesel svoje…..
Iz srca, Andreja
:)
Zanimivo, kmalu bom pa res tudi jaz rodila. V drugih stvareh je pa ne bi kopirala.
Vse dobro.
Draga Saša,
hvala za recept. Iskreno ti želim, da preživite praznike kar se da lepo.
Bistvo je, da čas dejansko celi rane in to se bo tudi slej ko prej pokazalo. Zate je resnično pomembno samo to, da ostaneš zdrava.
Pogumno naprej, držim pesti!
SREČNO novo leto.
Pred leti sem bila v podobni situaciji in verjemite, najbolj sem bila vesela, da so me ljudje pustili pri miru, res nisem potrebovala besede v stilu, saj bo boljše, pa saj bo že videl, pa vse se vrača, pa saj čas celi rane itd. Vse to sem vedela sama in taka pomilovanja in postavitev v pozicijo žrtve, mi je samo še bolj nabijalo občutek, da pa sem res boga, pa kako se mi je lahko kaj takega zgodilo in sem potrebovala veliko več časa, da sem se dvignila in dobila nazaj svojo dušo.
Zato se strinjam z Jerco, mislim, da ne delate nobene usluge kot terapevtke. Morda pa je od zadaj strah, da se ne bi še kateri to zgodilo in verjemite, je hudo, ni pa tako, da ne bi bilo za preživet, sploh če vse izkušnje človek obrne v življenjske lekcije in na koncu si ponosen na sebe, da si šel skozi težave z dvignjeno glavo in pri tem ostal brez kančka sovraštva v sebi do tistega, ki te je tako prizadel.
No, zdaj pa še malo o peki, o kateri se najraje pogovarjam. Hvala za recept, mi je prišel prav, danes pa še diši pri nas po sadnem kruhu (2 runda) in v hladilniku že čaka novoletna šarlota, se že veselim, da jo poskusimo, danes sem jo delala prvič.
Ob novem letu pa želim vsem obilo zdravja in miru v letu 2010.
Kaj nas to z njenim zakonom briga? Nič nas ne briga. Rumeni tisk napiše in ve vse vrjamete. Lahko da je res, lahko da je laž, lahko, da se pač človek mora nekje pojaviti. Kaj pa vem… Če pa je res, ej, ko sem bila sama v podobni situaciji, sem želela le mir in nič drugega. Niso pomagali saj bo, za vsako rit raste palica…. Pa dajte no, razpravljajte raje o medenjakih.
Imate prav. Pustimo to, saj ne vemo, kaj je res in kar ne, pa tudi briga nas ne.
Zdaj pa zares: Začenja se praznovanje.
Srečno in vse lepo v letu 2010.
Saši in vsem njenim, ki jih ima rada, pa še posebej. Poljubček.
Jaz sem pa danes postala 2.babica. Tako sem vesela, da sem vam morala povedati! Vsem prav lep zadnji dan v letu!
Čestitke, čestitke, Pika!!!
Kako lepo.
No, tako se začne novo leto!!!
Tudi od moje strani želim tebi in tvojim veliko veselja ob rojstvu.
Bodite srečni danes, jutri in vsa nadaljna leta naj veselja plamen tale melček vam obeta!!
Oprosti, MALČEK!!!
Čestitam babici, sama sem že 2x babica in vem, kako veselje je to. Le kaj bi brez teh mičkenih?
Naj bodo zdravi in naj jim bo lepo v življenju!
Žal je življenjska doba medčloveških zvez ali ideologij veliko krajša od človekove. Zato imamo danes ljudi, ki kot 80-letni starci še vedno podoživljajo rane iz 2. sv. vojne… moja 93-letna prateta je npr. kot 9 letno dekletce izgubila očeta (huda bolezen) in se ji to še danes pozna. Koliko desetletij bo potem moralo še miniti, preden se bodo zacelile rane vojn na Balkanu? Ločitev staršev v zgodnjem otroštvu je ena najhujših stvari, vendar je včasih neizogibna. Vse dobro v letu 2010!
Ah, tako je s tem. Jaz sem imela in še imam mamo, ki me dobesedno nikoli ni marala, nikoli pobožala, nikoli skrbela zame in se mi to še danes pozna. Poznalo se mi bo večno. Spet ponavljam: te stvari so res težke.
Najprej iskrene čestitke Piki!
Irena1, pa si imela vsaj koga, ki te je imel vsaj malo rad in ti to tudi pokazal? Res mi je žal zate in za vse podobne primere.
Jaz imam to srečo, da pomanjkanja ljubezni pri nas ni bilo kljub ločitvi.
Vsem sodelujočim na tem blogu želim srečno 2010, še posebno pa tebi, Saša!
Naša naloga je uriti se v ljubezni. V čisti, brezpogojni ljubezni in odpuščanju. Vse ostalo ni pomembno. Da se zacelijo rane je lahko potrebnih več generacij ali pa en dan. Tako dolgo kot se jih oklepamo, tako dolgo bomo krvaveli. Odpuščajmo najprej sebi, potem bomo lažje odpustili tudi drugim.
Pika, tebi pa čestitke in veliko sladkih nasmehov!
Ja, oče me je imel rad, vendar je delal po cele dneve, tudi sobote in nedelje. Samo dvakrat v življenju se ga spomnim, da je prišel domov podnevi oz. ko sem bila pokonci. Nato pa je mlad umrl. Prepričana sem, da bi mi bilo bolje, če starša, med katerima ni bilo ljubezni, sploh ne bi živela skupaj. Ker pa je bila mama noseča, sta se poročila, ona pa je za to krivila mene. Tako je to bilo. Travme so ostale, rane niso zaceljene, premetavalo me je v življenju na vso moč.
Irena1, razumem in res mi je žal. Take stvari, ki jih ti opisuješ, se ne bi smele dogajati, pa vendar na žalost se. Upam, da imaš vsaj sedaj lepo parterstvo in družino, kjer čutiš, da si ljubljena. Srečno, Irena 1.
Hvala za vse lepe želje ob rojstvu našega fantka. Vsi smo ga zelo veseli, posebno še, ker sta si pri nas v decembru življenje in smrt podajala roke. Prababica je fantku prepustila svoj prostor…
Pika-čestitke!!!!!
Hvala vsem za lepe želje, je pa tako, da življenje ni ravna črta, ampak gre gor in tudi dol. Tako si podajata roke življenje in smrt in veselje ter žalost. Ampak jaz pravim-dokler se znamo jokati in smejati, smo živi!!!!!
Irena1, srečno! Objemam malo Irenco v tebi namesto tvoje mame!
Prvič sem spekla res taprave medenjake,dobri so,skoraj jih ni več in takšen recept sem iskala zelo dolgo.Hvala!
Vse lepo v letu 2010 !
Mmmmm, medenjaki so bli super in izpadla sem prava “carica” peke! :)
Hvala za recept, kateri je že našel dom osmih hiš.
Hm, jaz bi tudi…
Koliko je 50 g medu?
Kako ga zvagati, izmeriti?
Neža jaz imam robot, kjer lahko vedno znova tehtaš in enostavno dolagaš.
Drugače pa daj na tehtnico krožnik ga stehtaš oz. od tiste teže navagaš želeno in to je to.
Drugače pa 50g=5 dkg.
Uspešno peko!