Končno imam svoj blog! Končno imam svoj blog! Končno imam svoj blog!
Upam, da ga bom vsaj približno redno lahko pisala. Vem, da bodo to večeri, ko mladina popada v spanec. A kaj, ko je takrat čas tudi za pospravljanje, pa za moža, kakšno dobro čtivo… Se bom že znašla.
Danes sem bila pri zdravniku. Kako ti ena sama zoprna faca osebja lahko pokvari ves dan. No, če to pustiš, seveda. Ampak na koncu jezika sem imela, da neki sestri na naročanju povem, da je daleč najbolj neprijazno zdravstveno bitje, ki sem ga kdaj srečala. Pa na srečo nisem prišla k njej na okence. Mislim, da je bilo tisti sestri zraven kar nerodno, ker je kolegica takšna. Ampak, hej, ne pustim si moje dobre volje pokvariti kar tako. To lahko stori v tisočinki sekunde moj mož, drugi se bodo morali pa malo bolj potruditi!
Končno imam svoj blog! Končno imam svoj blog! Končno imam svoj blog!
:)
Dobrodošla med nas, bolnike z blogom :D (šala, to o bolnikih).
Pozdravljena, Saša. Čisto po naključju sem te “staknil” med blogarji in te seveda dodal na lastno povezavo. Z veseljem te bom bral.
Hejsan!;)Ne vem,če se še ukvarjaš z arhivskimi zapisi,ampak vseeno ti bom razkrila,da resno vplivaš name! Tudi jaz sem namreč spet začela pisati “blog”.Tistega staromodnega,papirnatega,A5 mali karo,ki smo mu nekoč rekli dnevnik…;) Veš,včasih si res paše spraznit dušo! Če pa te mika enkrat v prihodnosti kaj mojega tudi prebrati-hja,bo treba počakati,da si na dom priklopimo Internet! :) :) Alenka