DRAGE MOJE…

27. avgust 2009

Drage moje, zgodilo se mi je natanko tisto, ko pravijo, da so vsi vedeli, le ona ne…
Ja. Moj zakon je v krizi.
In ko sem ničkolikokrat brala o tujih zvezdnikih, ki niso zdržali pritiskov medijev, sem se spraševala, kaj neki bi ta pritisk lahko bil ali pomenil dvema. No, zdaj vem.
Ko želiš reševati zakon, si ranjen, ko te boli vsaka celica tvojega telesa, ti soli na rane sipljejo še opravljivci, ki kar bruhajo razne govorice, izmišljotine, konstrukte… In če ti opravljivci dobijo besedo v časopisih, na spletnih forumih in rumenih portalih, potem z zagotovostjo lahko rečem, da vem, kaj pomeni pritisk medijev.
Ja, se strinjam, sem javna osebnost. Naj pišejo, govorijo in si izmišljujejo o meni. Sem navajena. A otroci in vsi ostali vpleteni niso medijski ljudje. Ne razumejo, kako delujejo mediji, kako napihnjene so stvari, ki jih lahko preberejo. Seveda, vse za naklado! V Lady je novinarka Andreja Comino zapisala, kako je vzgojiteljica z vrtca na Golem med službenim časom hodila ljubimkat. Andreja draga, ti sploh veš, kakšen požar si sprožila s tem med starši, ki zaupajo svoje otroke v varstvo strokovno usposobljenim vzgojiteljicam??!! Stavek, ki je daleč od resnice je zamajal ugled celotnega kolektiva izjemno dobrih, strokovnih in profesionalnih vzgojiteljic. Ne vem, kako si to predstavljaš, da bi lahko kar zapustila dvajset otrok??!! Res si želim, Andreja, da se opravičiš staršem in poveš, da si za dobro novico pripravljena pisati skoraj vse, kar si v bujni domišljiji izmislijo tisti, ki imajo očitno preveč časa. Še bolj pa me čudi, draga Barbra Jerman, da kot urednica Lady, ne preveriš podatkov. Moj mož se ni odselil, a pisanje, kot je to, nama prav nič ne pomaga, da bi lahko v miru uredila stvari. Kot mama in kot ženska, ki si menda doživela prevaro in ločitev, bi to lahko razumela. Sicer pa-tu se pokaže kako ničvredno je najino nekdanje prijateljstvo, ko je v igri večja naklada…
Še vedno, tudi če kdaj zares ostanem sama s petimi, bom trdila, da je bolje in lepše imeti oba-očeta in mamo. Ne samo enega par dni in nato drugega par dni. Oče in mama naj bi bila zgled tega, kakšno je pravo partnerstvo, kaj pomeni biti eno, kaj pomeni ljubiti se. Žal se mi je ta hip v življenju vse obrnilo. In mi je hudo, boli, potrebujem čas in potrebujem mir. Zato prosim za mir.

Povedali so

Primorka | 27. avgust 2009 ob 22:05

Želim ti,da bi se srečno razpletlo,drzi se.Verjamem,da je težko,ko namesto tople besede beres razne nesramne in privoscljive komentarje.
Velikokrat sem pomislila,kako ti mora biti pri srcu,ko beres razne rumene novičke in poste
Ne pusti ,da te pohodijo.Zavedaj se,kakrsenkoli izhod iz krize bo izhod,resitev. Vse dobro ti zelim.
enaiks | 27. avgust 2009 ob 22:12

Lej, jaz sem te “kurcala”, ko si pisala bedarije glede homoseksualcev, samohranilk in podobno, zdaj pa sočustvujem s teboj in upam, da se ti iz vsega tega uspe izvleči tako, da boš kar najmanj trpela in da bodo čim manj trpeli tvoji otroci. Srečno, Saša! Žal ti internetne opravljivke ne bodo dale miru, to je dejstvo. Bodo pa nekoč verjetno na svoji koži izkusile, kaj pomeni, ko se spravijo nate, ko si najbolj na tleh. Tudi meni so to naredile internetne opravljivke in vem, kako je. Drži se.
Katarina | 27. avgust 2009 ob 22:12

Saša molila bom za tvoj zakon , vsak dan, postala bom tvoj molitveni partner.
Martina | 27. avgust 2009 ob 22:14

Saša! Danes sem bila na Kureščku, pri cerkvi. Spomnila sem se, da nekje v bližini živiš ti,… Res ti iz srca želim, da bi zmogla to preizkušnjo, saj je globoko v njej sporočilo, ki ti je namenjeno. Prepusti se, čeprav boli, ne upiraj se toku življenja. Zmogla boš, saj celotno vesolje deluje tebi v prid !!!! Dobro veš, kakšna je zgodba omenjene novinarke, kako živi ona. Naj te to ne zavede, ti si ti in samo ti, enkratna in neponovljiva. Verjemi, da smo na svetu z namenom, da se veselimo, vendar moramo skozi mnogo preizkušen, vsi, brez izjeme. V trenutkih, ko mi je res hudo, ko sem na razpotju, se zatečem k Angelom in iskrene prošnje, so vedno uslišane.
maja | 27. avgust 2009 ob 22:17

verjamem, da je pritisk velik. sploh sedaj, otroci so tik pred tem, da gredo nazaj v šolo..

navkljub vsemu rumenemu tisku, odmislita. če se bi madonna ali angelina sekirala za vsako novico, ki jo bi napisali o njima, se bi lahko samo še ulegla na zemljo in umrla od sekiranja.

odmislita te glupe babe na monu, saj veš, da nimajo nobenega drugega veselja v svojih patetičnih življenjih kot naslanjati se nad tujo bolečino. odmislita te glupe revije, saj veš, da je čas recesije, slabše gredo v promet, brez bombastičnih novic ne bodo prodali nič. odmislita vse. dajta vajino najmlajšo hčerko iz zakonske postelje v njeno posteljico in se posvetita sebi. negujta svoj zakon.bog vama ne bo pomagal, sama bosta mogla maksimalno vlagati vanj ravno zdaj, v tem času. vse kar imata v tem medijskem šovu oziroma cirkusu je to, da imasta drug drugega. spomnita se na to, zakaj sta skupaj, in potem to negujta…

haloooooooo, saša, menda ne bosta pustila, da vaju en kup tercijalskih bab spravi do točke, ko boš rekla - da, krizo imava…če boš to rekla…potem nisi tako močna kot sem mislila…

ne se pustit tem opravljivim jezikom…

ob naslednji bombastični novici vaju bodo pozabili, ne pozabi tega! do takrat pa vlagajta v zakon. tako bosta lahko iz tega prišla ven še močnejša, z polnostjo zakona v pravem pomenu besede…

ne pozabita…kar nas ne zlomi, nas okrepi…
Smrklja | 27. avgust 2009 ob 22:18

Ma ja, ne moreš biti “slaven” samo kadar tebi paše. Meni internetne opravljivke pač ne morejo do živega, ker me ne poznajo….kvazi “slava” ima svojo ceno, tudi v Sloveniji, Saša, get the point!!!!!!!!!!
maja | 27. avgust 2009 ob 22:19

aja, in še nekaj. ne pozabi, da je karma kur**. torej…vse se vrača vse se plača!!!!
Tadeja | 27. avgust 2009 ob 22:30

Ljubi bog……pomagaj Saši!
enaiks | 27. avgust 2009 ob 23:11

Veš, Smrklja, jaz nisem slavna, pa so me internetne opravljivke na MON-u raztrgavale na prafaktorje več mesecev, ker jim je nekdo, ki ne vidi dlje od svojega nosu, vrgel kost za glodanje. Na meni in mojemu bivšemu partnerju so onanirale mesece in mesece, pa ne jaz ne on nisva slavna. Tako da …
Tjasa | 28. avgust 2009 ob 05:40

Saša, vse dobro tebi, Tilnu in otrokom.
tana2 | 28. avgust 2009 ob 05:53

Veliko moči ti želim. Vsaka stvar se reši, verjemi.
Zvezdica | 28. avgust 2009 ob 06:14

Draga Saša!

Krize v zakonu se zgodijo in z veliko volje in moči, lahko iz tega pridete vsi močnejši. Verjamem, da ti rumeni tisk ob tem nikakor ne more pomagati, ampak ti prej škoduje. Ti si močna ženska in jaz verjamem vate. Zato zberi vso energijo, ki jo premoreš in poskusi rešititi zakon in družino, na medije pa se ne oziraj.

Vso sreču tvoji družini.
Damjana | 28. avgust 2009 ob 06:20

Saša,
največjo napako si naredila, da si po medijih razstavljala svojo družino. Če si ti javna oseba, ni potrebno, da izpostavljaš svoje otroke, mislim, da bi pri svojih letih to že lahko vedela.
Vedno pridejo trenutki, ko te mediji namočijo, še vsakega so, zato je iluzorno pričakovati, da bi bilo pri tebi drugače. In opažam, da so vsi naši časopisi, spletni portali… vedno bolj rumeni, tudi tisti, ki naj ne bi bili. Manjša, ko je država, bolj je vse povezano, prepleteno in zasvinjano. Je pa izredno boleče za vse vpletene (še posebej otroke, starše), ko te analizira in obravnava cela Slovenija.
Ja, ne bluzim v prazno, imamo javno osebnost v družini in vem kako je, ko se spravijo nanjo. Tudi, če ne dovoliš fotkanja družine in je ne izpostavljaš, se najdejo taki in drugačni tiči, ki ti prizadenejo otroka. Ko recimo sam nekaj doseže v življenju z nadarjenostjo, pridnostjo.., pa udarijo, to je pa zato, ker….Ampak žal je temu v veliki meri kriva naša majhnost in to moraš vedeti vnaprej.
Zaščiti otroke, reši zakon…Iz srca ti želim vse dobro!
Ronja | 28. avgust 2009 ob 06:34

Saša, drži se! Ne oziraj se na MONovke, ki nimajo drugega za delati, kot da se naslajajo nad nesrečo drugih. Na ta način pozabijo svoje težave in živijo svoje idealno življenje.
Reši svoj zakon, vem, da si medijska osebnost, ampak dobro premisli do kam lahko spustiš medije (saj veš, da mislim na zasebnost). Srečno!
maja | 28. avgust 2009 ob 06:42

včasih so obirale eno drugo žensko(nebi izpostavljala imena in priimka). uršo čepin so obrale do kosti, tudi tebe. ampak s tem naštevanjem ti želim zgolj povedati…ko bodo mediji našli drugo kost za glodat, te bodo pozabili. do takrat pa negujta vajin zakon, da ne poči.

ugasni internet, ne beri forumov. naj se ti fučka za mnenja enih zdolgočasenih bab, ki jim je bistvo lajfa opletanje z jezikom..
Tinca | 28. avgust 2009 ob 07:07

Saša, ne poznam te osebno, a sočustvujem s tabo. Držim pesti, da se bo dobro izteklo. Ampak nikoli ni kriv samo eden. Priporočam dolg, iskren pogovor, mogoče boš izvedela veliko koristnega, npr. kaj mu nisi nudila, da je to iskal pri drugi. Ne dvomim, da te ima rad, ampak morda je vse skupaj postalo prenaporno za oba, pa se nista ustavila, zadihala in pogovorila. Opravljivke preprosto odmisli, otrokom pa tudi razloži, da je res samo tisto, kar je med vami. Saj razumejo, če jim lepo razložiš. Pa jim nihče ne bo mogel do živega. Ne obremenjuj se z drugimi, zdaj imata priložnost, da razčistita med seboj. Če se imata res rada, bo še vse dobro. Ne obupaj!
alexa | 28. avgust 2009 ob 07:35

Draga Saša,
Želim ti veliko moči, da prehodiš tole pot in seveda veliko miru, da premisliš in urediš vse kar te tare. Drži se..
lp
blanka | 28. avgust 2009 ob 07:54

Ja ženske kako pa veste kaj se je na Monu pisalo? Kako le a ne, ker ste jo tam prav ve obirale do kosti, tule se pa delate lepo. Tako to gre očitno. Jaz priznam, da nisem oddala nobenega komentarja na Mon, priznam pa da sem prebrala vse in si pač mislila svoje. Vsakemu se lahko zgodi kaj takega zato nisem privoščljiva. Ve pa se delate lepe, v resnici vas je pa kar nekaj dvoličnih oseb tule.
Lucija | 28. avgust 2009 ob 08:00

Draga Saša….
želim vam predvsem miru, tistega notranjega!!!!!!!!!!
Če vam povem čisto po resnici: “NI MI VSEEENO ZA VAS”!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Melita | 28. avgust 2009 ob 08:06

Saša, verjemi v pozitivno misel, verjemi, da so to le hude sanje in da bo od sedaj vse lepo za celo družino in uspelo ti bo. Vsak dan se zahvali za vse kar doživiš, za dobro in tudi slabo, a si povej, da je to slabo le z namenom, da se iz tega kaj naučiš. V mislih pa imej le dobro in samo dobro, ko pa te preplavijo črne misli, si izgovori stavek, ki si ga oblikuješ sama (npr. mi smo srečna družinica in skupaj bomo do konca). Želim ti veliko sreče od srca.
Tjašek | 28. avgust 2009 ob 08:32

Draga Saša, nekateri se naslajajo nad težavem drugih, da pozabijo na lastno nezadovoljstvo.
Žal, tudi tako nizkotni ljudje obstajajo :(
Je pa res, da morajo ti nizkotni ljudje prenašati hudo breme na svoji vesti, ker se zavedajo lastne nizkotnosti in primitivnosti.

Draga Saša, borite se!
Za sebe, za svoje otroke, za svojo srečo, za svoje srce !
Ste krasna in čudovita oseba !

Draga Saša, ko vam bo hudo in ne boste videla izhoda, položite svoje težave svojim vodnikom tam zgoraj. Oni že vedo kaj delajo.

Vsem tistim, ki v teh težkih trenutkih niste sposobni Saši nameniti par lepih in iskrenih besed podpore, potem se raje ugriznite v jezik…kajti, nikoli ne veste, kaj vas čaka za naslednjim ovinkom…morda še težja preiskušnja, kot jo trenutno preživlja Saša.

Pa ne pozabite : LEPO JE BITI ČLOVEK ČLOVEKU
Karmen | 28. avgust 2009 ob 09:08

Draga Saša, bodi močna in srčna.
nika | 28. avgust 2009 ob 10:01

Saša, srečno.
mojcica | 28. avgust 2009 ob 10:07

No, pa še jaz svoj piskrček pristavim, tokrat zadnjič.
Draga gospa Saša!

Tudi jaz se z nekaterimi vašimi pogledi ne strinjam, ampak v tem primiru pa vas popolnoma podpiram.
Ne vem kaj je z nami ljudmi? Človek ima krizo v zakonu in vsa svetovna Slovenija to bere, kako podlo in jaz sama nisem nič boljša, ja priznam brskam po rumenih novičkah, da se malo sprostim, pri tem pa niti malo ne pomislim, da nekoga to boli, nič več ,obljubim.
Pa kaj mene briga, kaj ima Saša v svojem zakonu, pa kaj ji bom jaz naštevala njene grehe? Nič me ne briga in tudi svetovne Slovenije ne. Amapk dokler se bo bralo se bo pisalo.
Vam gospa Saša pa priporočam iz svojih lastnih izkušenj.. Ne berite več, ne pišite več, ker se bo vedno našel nekdo, ki bo rekel lej jo no, prej vsa krščanska zdaj pa to… Kradejo vam energijo, poskrbite zdaj zase in svoj zakon. Ste kar ste in nikar se tega ne sramujte.

Vse vse dobro in pogumno naprej,

Mojca
Janja | 28. avgust 2009 ob 11:25

Želim ti, da najdeš mir v tvojem srčku, ker če boš imela to, boš imela vse. Vse dobro celi tvoji družini.

Janja
Janja B. | 28. avgust 2009 ob 11:28

Draga Saša!
Kaj naj ti rečem? Ne poznam celotne zgodbe in ne vem,
za kaj točno se je šlo. Rečem ti pa samo to, da naredi tako, da bo prav zate in otroke. Če veš, da lahko odpustiš (če je šlo za prevaro, namreč ne vem), potem odpusti in reši zakon, če veš, da tega ne zmoreš, potem pojdi naprej. Karkoli boš naredila, se zavedaj tega, da si naredila prav in predvsem se ne obsojaj za napačne odločitve, ker napačnih odločitev pač ni; so namreč takšne in drugačne odločitve, nikoli pa niso napačne! Sedaj si postavljena pred težko lekcijo Življenja, vendar vem, da boš ti to zmogla, čeprav sedaj mogoče misliš, da ne boš.
Čeprav se mogoče v določenih pogledih ne strinjam s tabo, se zavedaj da imaš vso podporo pri meni. V takšnih trenutkih je zelo pomebno, da si pomagamo kljub temu, da mogoče drugače sploh ne verjamo v iste stvari in imamo popolnoma drugačne nazore; tukaj se kaže vsa veličina ljudi.
Saša, srečno in predvsem verjemi vase in svoje otroke!
rika | 28. avgust 2009 ob 11:34

Vse se vrača, vse se plača. A si še rada moževa služkinja
malinca | 28. avgust 2009 ob 11:46

Sočustvujem s tabo, ker si brez prave službe, brez prave izobrazbe, s kupom nepreskrbljenih otrok, res solzice mi tečejo po obrazu. Kako se je lahko to zgodilo tebi, ki si tako pametna, da si vse nas učila kako je edino pravilno živeti.
tanjuška | 28. avgust 2009 ob 11:50

Š e boš udrihala po samohranilkah in jih imela za manjvredne člane družbe.Še boš pisala bedarije o homuseksualcih, lezbijkah, enostarševskih družinah itd, itd…Upam, da se zavedaš koliko ljudi si prizadela s svojim pisanjem. Na nek način ti privoščim to kar se ti je zgodilo.
ana od srca | 28. avgust 2009 ob 11:57

Saša!

Vsak zakon, mislim, je kdaj v krizi!

Jaz zdaj, po toliko letih svojega zakona, skoraj 26, upam o tem govoriti, tudi javno. Ker vem, da oba želiva speljati najin zakon kar najbolje.

Krize samo nekaj povejo. Pomemnbo je, kaj uspemo narediti tedaj. Prav gotovo moramo biti sposobni iti do dna, vse premisliti, vse pregledati, graditi na iskrenosti … in biti strpni, prizanesljivi …

Od zunaj pa: samo, kdor ima obliž, sme prijazno pristopati k ranam. Nihče drug.

Imam občutek, da včasih kdo, da se ne ukvarja sam s seboj in svojimi grehi, dreza v drugega. Se ukvarja z njim.

Vse dobro in veliko blagoslova! :-)
marlem | 28. avgust 2009 ob 12:58

Saša Einsiedler, nisi zvezdnica zapomni si to.
Irena | 28. avgust 2009 ob 14:10

Saša!

Veliko nas je, ki ti v mislih stojimo ob strani in kakor koli se bodo stvari obrnile bo prav, ker na koncu je vedno vse prav.

Bodi in ostani močna zase, za svoje otroke, za vse vas.

Vse dobro - to so želje cele moje družine!
Polde | 28. avgust 2009 ob 14:36

Oh, ti naši Slovenceljski mediji, ki sploh to niso. Le nek zvarek spletkarjenja in škodoželjstva… neko skrpucalo, ki maha in udarja tja in počez ter lomi, dela škodo….pa se niti ne ozre nazaj, da vidi koliko škode je narejeno.
Jih niti ne pogledam a vem, da ljudem (predvsem onim tupim in samovšečnim) veliko pomenijo. Pomenijo jim izgubljene starše.

Všeč mi je napisano na koncu o tem kako otroci potrebujejo oba (!) in kako se jim pozna pozneje, če to ni bilo tako. Se vidi, da blog piše razgledana, apolitična, atrendovska oseba! Poseka kot za hec vse šturmovke pri rumenih časopisih s svojim pisanjem.
Razumem situacijo, ker sem jo dal tudi skozi..in oba moj otroka. Verjemite, ni lahko. Za nobenega, nobenemu.

Si sploh predstavljate kolikšna je to odgovornost imeti pet otrok? Pa si ne. Niti v sanjah ne, pri vsej običajni razvajenosti!
Pokažite mi zakon kjer je vse v redu, kot v pravljici takorekoč?! Zakon kjer ni nobene špranje takozvane neidelanosti! No. Čakam!

Ljudje pustite jo v miru ali pa idite k hudiču!
avška čeča | 28. avgust 2009 ob 15:09

Lahko razumem tvoj poziv, vendar glej na vse skupaj z bolj poštenimi očmi. Nalij si čistega vina.
Ta blog si se odločila pisati, nihče te ni prisilil v to. V njem opisuješ življenja svojih otrok na dolgo in široko. Nikoli ne bom razumela staršev, ki objavljajo fotografije svojih otrok na netu, ker ob vseh zlorabah, ki se dogajajo, si lahko mimogrede predstavljam, da nekje obstaja nek bolnik, ki se bo odločil drkati ob pogledu na tvojega otroka.
Najbrž imaš neko konkretno korist od pisanja tega bloga, od opisovanja tvojega družinskega življenja. Bodimo realni, za svojo prisotnost v medijih si ob množici novih in mlajših stalet, ki nam jih dnevno servirajo, skrbela tudi na ta način. Zato je zdaj brez veze jokcat in obtoževat, otroke si na pladnju ponudila kar sama.

Kar pa se vama dogaja v zakonu - nič novega, life sux. Vse mine, pa bo tudi to.
Luda mila nr. 2: Saša Einsiedler | DRUGI DOM | 28. avgust 2009 ob 15:40

[…] mila nr. 2: Saša Einsiedler petek, 28. avgust 2009, 15:40 Avtor: Jure Mesarič Kategorija: Razno Težave ima še ena slovenska luda mila. Saj ne, da bi me trači o slovenskih samoimenovanih zvezdicah prav […]
bučka | 28. avgust 2009 ob 16:12

Draga Saška!
Včasih v zakonu pač pride do težav.Ne smeš obupat.Ne oziraj se na zlobne jezike drugih,pač pa poslušaj svoje srce.Srečno!
Smrklja | 28. avgust 2009 ob 16:12

enaiks, bila si “slavna” monovka, kaj češ…če bi vsakokrat menjala nick, se ti to ne bi zgodilo. Roko na srce, včasih si tudi sama prilila olja na ogenj (pa Primož tudi s svojimi komentarji) in dala vedeti, da si tam, ravno, ko se je vihar polegel…pa velika razlika je, če te folk pozna z imenom in priimkom, pa četudi samo iz medijev kot Sašo, al pa samo kot Žogco in se večini ne sanja, kdo se skriva za tem…
mari | 28. avgust 2009 ob 16:22

Ne razumem,kaj si mislila.Mladega fanta,ki se je mimogrede zdel lep in postaven samo tebi,si pripela na sebe.Bil je star komaj 20 let,torej otrok,nezjagan,neizkušen,skratka zelen.Ti si imela takrat 30 in nekaj,izkušnje v zakonu,take in drugačne,2 otroka itd.Res ne razumem,kaj si mislila,ne ,res ne.Strgal se ti je z verige kot mlado tele,in verjemi,ko dedc okusi svobodo ga nobeno število otrok ne zadrži.Taki so in vsi so isti,zato je narava vrjetno poskrbela da rodijo samo ženske.Otroke imaš lepe,izgleda tudi zdrave.Priporočam ti da se čimprej organiziraš,da nudiš sama otrokom čim več,da nehaš pretiravati s cerkvo,njega pa na čevelj takoj.Lep pozdrav
Janči | 28. avgust 2009 ob 17:52

Saša, mediji niso krivi za tvojo bolečino, temveč tvoj MOŽ. Andreja Comino, Barbra Jerman in tudi tista “vzgojiteljica” ti niso obljubile večne zvestobe, temveč tvoj MOŽ. Mediji in ljudje se naslajajo nad tvojo bolečino samo zato, ker si se toliko let prej redno bahala po trač revijah in verskem tisku kot vzor matere, žene, družine z idealnim možem… Ko “navadni smrtniki” preživljajo takšne krize, ni nič manj boleče, čeprav o tem ne bereš v Lady. Težko verjamem, da se je zadeva pojavila kot blisk z neba in če res nisi čisto nič opazila, je moralo biti že prej nekaj ZELO narobe. Nemški pregovor: “Wo die Liebe hinfällt, dort bleibt sie liegen!” (Kamor ljubezen pade, tam obleži!)
enaiks | 28. avgust 2009 ob 17:55

Lej, Smrklja, to, da bi se jaz morala umakniti, da bi ljudje nehali tolči po meni, se mi je zdel absurd vseh absurdov. Ko je šlo za ženske, ki so tolkle po meni. In ko je šlo za zgoraj omenjenega gospoda, ki je vse to tudi začel s tem, ko ni pomislil ne name ne na mojega bivšega fanta, ko se je odločil, da širnemu občestvu razkriva podrobnosti najine zgodbe, ki jo je imenoval telenovela in vmes ženske pozival, naj klikajo na oglase. “Umakni se in ko te ne bom videl/a, bom nehal/a mlatiti po tebi.”

Moja zgodba je hvalabogu izvenela, ko so dobile nove kosti za glodanje. In da ne bom krivična, na MON-u je cela četa čudovitih žensk, ki pri tem niso sodelovale in so pozivale, naj se s tem neha. Ampak žal je dovolj, da jih je deset željnih krvi, potem se pomnožijo z desetimi vzdevki in nastane, kar nastane. Deset željnih krvi pa z lahkoto najdeš na vsakem portalu.

Ker sem bila danes obtožena s strani ene, ki hodi brat sem in prenaša na MON-u, da jaz blatim MON. To sploh ni res, jaz še vedno mislim in vedno sem, da je to najboljši slovenski spletni portal. Zato ga tudi nisem zapustila. In ne vem, zakaj bi ga morala. Zato, ker nekaj ljudi funkcionira po principu “ko te ne bom videla, ti bom nehala nagajati”? Oja, vzdevke pa zdaj menjam, ker vidim, kako to gre, ni pomembno, kaj je napisano, ampak kdo je napisal.
enaiks | 28. avgust 2009 ob 17:57

Bi pa podpisala Janči, za Sašino bolečino res niso krivi mediji, ampak mož.
Zavestna Samost | 28. avgust 2009 ob 18:12

Spoštovana Saša, POIŠČITA VSO MOČ V SEBI! VIDVA in edino vajini otroci STE POMEMBNI! Ljudje, posebej “anonimneži” na Internetu so krutejši od zveri. Imam sama blazno slabe izkušnje. Z javnim Ingternetom. Z “anonimnim” internetom. Večina ljudi NE rešuje svojih problemov in težav ampak se znašajo nad drugimi. dr. Sanja Rozman je zapisala: Duhovno uboštvo taki izražajo. Jaz sem spoznala, koliko ne samo duhovnega uboštva, koliko duhovnega primitivizma obstaja. Lady revija postaja vedno bolj rumena. Včasih ni bila tako rumena. Jaz bom nehala kupovati občasno Lady, itak sem kupovala skupaj s Stopom. Rumeni tisk je najhujši zločinec, pa se grejo neke sodnike. Ne sodi, da ne boš obsojen. Tragično je, da primitivci verjamejo rumenemu tisku. Verujem: RESNICA PRIDE VEDNO NA DAN! VI pa, s Tilnom in otroki, DRŽITE TRDNO SKUPAJ!
Pogovarjajte se! Sama sem tudi razvezana, nikoli si nisem mislila. da se bo meni to kdaj zgodilo. Zato si pomagam z raznimo izreki. Poleg: Poiščite vso moč v sebi, tudi: OHRANITE ODGOVORNOST, OHRANITE RAZSODNOST, NE OBUPAJTE! Otrokom primerno povejte, zakaj rumeni tisk tako piše … Sama sem plačala zelo visoko ceno moje odkritosti na “anonimnem” Internetu. Sem plačala ceno, da sem spoznala, kakšni so ljudje oz. bolj NEljudje. Ker imajo premnogi tako nizko zavedanje. POKAŽITE SVOJO NOTRANJO MOČ in rešite vaše težave. Tragično je, da je cena plačila “javnosti” tako visoka. Sem doživela na svoji koži. Eni se tako primitivno znašajo nad drugimi, drugi pa potem doživljajo tragedije. In eni se znajo edino primitivno nad drugimi znašati. Se znajo edino patološko nad drugimi znašati. Tako kot je primitiven rumeni tisk. SEBE POSLUŠAJTE, VASE ZAUPAJTE, SEBI VERJEMITE!
a
Bog | 28. avgust 2009 ob 18:58

Vse se vrača, vse se plača.

Pa če tega ne bi javno razglašala, tudi vedel ne bi za to. Tako pa vem jaz, pa še marsikdo drug.

Ampak “kaj češ”, ko pa je pisati po forumih in blogih tako - zabavno? Očitno.
Smrklja | 28. avgust 2009 ob 19:19

Lej enaiks, z vsem kar si napisala zgoraj in še posebej prvim stavkom se strinjam…ampak takih je veliko odnosov in relacij na vsakem koraku in MON ni izjema…jaz cenim načelne ljudi (ne poznam te, samo zdi se mi, da bi znala biti ena takih), ampak take, ki se ob svoji načelnosti hkrati zavedajo možnih posledic (ena najblažjih recimo, da si raztrgan na nekem forumu ali blogu) in jih tudi pokončno sprejmejo brez jokanja in stokanja - to je recimo moj očitek Saši.
Melita | 28. avgust 2009 ob 20:05

Še ena Melita!!! je tu gor???
Vesna | 28. avgust 2009 ob 20:41

Draga Saša,

redno berem tvoj blog, a tokrat prvič komentiram. Zakaj? Dotaknilo se me je, ker sem sama dve leti nazaj ob točno istem času doživljala enako. Žal nama ni uspelo. Iskreno ti želim veliko moči in potrpljenja, saj boš oboje zdaj zelo potrebovala, predvsem pa, da čimprej najdeš svoj mir, ne glede na končni izid.
In vedi, da si v življenju ogromno dosegla, da si kot ženska in mama zaslužiš spoštovanje. Ne pozabi tega!
Irena | 28. avgust 2009 ob 20:49

Zdržita skupaj! Ker je ni stvari, ki bi vaju ločila. Saj imata ljubezen. Ta premaga vse. Počasi bo vse pozabljeno.
Ne bo ti lahko, če boš ostala sama za vse. To sem sama skusila pri treh otrocih in verjemi, da ni bilo lahko.
Velika odločitev te čaka, vendar jo boš zmogla, kajti ni bilo enostavno ”poviti” pet otrok, to kar si ti naredila.
Tu si se dokazala in da zmoreš, torej boš zmogla še naprej.
Poljubi tvoje sončke v mojem imenu!
enaiks | 28. avgust 2009 ob 21:41

Smrklja, poglej, jaz danes lahko brez joka in stoka prenesem, če si na internetu kaj skuham, lani pa, ko se je to dogajalo, sem bila jaz tako zelo depresivna, da si samo pogledal v moji smeri in sem bila fuč. Ko te vse boli, ne samo duša, ampak tudi telo, ko se zvijaš od bolečin vsak Božji dan in vsako Božjo noč, ko živiš dobesedno v peklu, potem pa se še ena takšna horda spravi nate … In so mi govorili - ugasni računalnik, vendar ne moreš, ker veš, da pišejo o tebi.

Veš, danes sem jaz za Sašo naredila to, kar je takrat, ko je bilo najhuje, zame naredila Bugi (veš, tista z dvojčkoma in še enim fantkom). Ona je takrat, ko so ene odpirale po tri teme na uro o meni, odprla temo, da ima ljubimca in potem so planile nanjo ter jo raztrgavale, pozabile pa name. Tako sem jaz danes “ugrabila” Sašino temo ter pisala bedarije, pa so se tisti najbolj krvoločni spravili name, v bistvu sta bila samo dva, trije. In kar je najbolj komično, ena od teh treh mi je očitala, da kaj si mislim tako ukrasti temo Saši. Kot da so pisale lepe stvari in sem ji naredila škodo. In na to pljuvanje, ki sem ga bila deležna danes, sem se gladko malo požvižgala. Lani pa, ko mi ni bilo dobro, sem na takšne opazke jokala kot dež. To je ta razlika. Ali človeka brcaš, ko stoji, ali pa se spraviš na nekoga, ki je že na tleh.
ivana | 28. avgust 2009 ob 21:48

Iz vsega srca vam želim, da vam uspe rešiti družino. Na svetu za otroke in tudi za starša ni nič lepšega kot varna in ljubeča družina. Vsem lep pozdrav in dosti ljubezni.
2006 | 28. avgust 2009 ob 23:21

Saša živjo,
veliko vzpodbudnih besed je bilo napisano in sama ta trenutek ne bi nič dodala… saj mogoče ne vem kako napisati…

Rada bi ti le podarila en močen objem … bodi trdna …

Prosim te le, da dobro prebereš moj email in se mi javiš …
Smrklja | 28. avgust 2009 ob 23:32

Enaiks, probam razumet, pa mi ne ratuje povsem.:-(…mogoče sem preveč racionalno bitje in po sebi sodim, da bi taki morali biti tudi drugi…pa ne mislim nič slabega. Pravzaprav bi te prav rada spoznala :-)…mogoče ni prav, da tale blog “izkoriščava” za najin dialog…
enaiks | 29. avgust 2009 ob 02:42

Pridi na moj blog in bova tam nadaljevali. Ne dvomim, da boš našla pot do tja.
Nekdo | 29. avgust 2009 ob 08:14

Spoštovana Saša,
v tej medijski godlji je težko poiskati mirni kotiček, iskati mir. Upam, da ga najdete.
Ob branju Lady sem se zgrozila, ne samo ob vaši novici, tudi ob pisanju o Cavazzi. Kaj se je zgodilo z glavno urednico, da dopušča tako nizkotno pisanje o ljudeh?
Biti v zakonu pred ločitvijo je osebna tragedija, boli, boli, tako zelo boli. Sploh še, če je v igri druga ženska, ki je brezkompromisno šla v zvezo z moškim, ki ima družino. Sama imam o takšnih ženskah svoje mnenje, ojej, če bi ga zapisala, bi na tem blogu nastala cela vojna.
Sicer pa, naj raje o teh ženskah napiše kakšen udarni članek četica žensk iz uredništva Lady. Morda bodo rešile kakšno izgubljeno žensko dušo, ki danes tava brezbrižna do drugih ljudi in do drugih čustev po svetu z enim in edinim namenom - zadostiti svojih osebnim željam. Pa je čisto vseeno, a ljubimkajo med ali po delovnem času. Morda bodo v teh ženskah prepoznale celo sebe in se morda celo še pravočasno rešile.
Zapisano od Tince tudi še kako drži
mojcica | 29. avgust 2009 ob 09:25

Sem rekla, da se ne bom oglašala več… Ampak zakaj potem take stvari sploh berete. Ko kupite revijo s tem povečate neko naklado… To so čisto mimo revije z nekaj dobrimi fotkami in to je to.
Vzemite raje v roke Delo, Večer, Mladino, Reporter ali pa kaj takega… Tam so dobre novice, dobri članki, dobre kolumne, intervjuji… In težave, ki se tičejo nas vseh.
Zapomnite si dokler se bo bralo se bo pisalo. In dokler se bo bralo take reči bomo svoje možgane šopali s problemi drugih, namesto da bi reševali svoje.
mari | 29. avgust 2009 ob 10:11

Skromnost je lepa čednost.Če se ne bi tako hvalila s svojo družino,č ne bi tako opevala svojega moža in se kitila z njim,če se ne bi tako metala ven,za njo še vedel ne bi nihče.Od medijev in ljudi bi bila že zdavnaj pozabljena.Tako pa človek dobi občutek,da še sama ne ve kaj bi rada,bila slavna ali imela familijo,oboje skupaj v Sloveniji ne gre.Kaj bo sedaj, če bo pela na slov.popevki.Mediji jo bodo spet polni,ha seveda pa ne pišejo samo lepih stvari.Potem bo spet jok in stok.Saša.+razčisti najprej pri sebi in se odloči kaj sploh hočeš.
martin | 29. avgust 2009 ob 12:02

Saša sva na isti strani. Meni se je pripetila podobna zgodba in vem kako se počutiš, živimo življenje, ki nam je dano in ne smemo dovoliti, da nam ga uniči nekdo, ki smo mislili, da je trden člen v zakonu, ampak izkaže se tisto, v kar nismo nikoli pomislili, “prevara”…. Bodi trdna in ostani takšna kot si.

LP
mihca | 29. avgust 2009 ob 12:43

Saši bi rekla samo to, da se bo sčasoma vse poleglo. Tako kot v marsikateri družini. Pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra. :(

Za “Nekdo” pa samo to:
Saši ne bo v nobeno pomoč pisanje o “grdih ženskah, ki kradejo može”. Čeprav sem nekaj podobnega prebrala tudi v Sašinem blogu.
Izključna krivda je na moževi strani, sa je on bil v zvezi, on je varal, on je počel vse prostovoljno.NI ga nihče prisilil v to.
Franja | 29. avgust 2009 ob 13:17

Najbrž ne spadam v vašo sredino, pa bi vseeno povedala tole: Ko mi rečemo tisti DA za spočetje prvega otroka - smo svoje telo darovali partnerju in če je partner tudi ZA, je svoje telo (roke) daroval nam.

Če smo zavezo sklenili pred matičarjem - smo svoje premoženje pripravljeni deliti pravično z partnerjem -(ko).

Če pa smo šli še pred oltar in tam obljubili zvestobo do groba (pomoč v bolezni, nesreči, skratka - brezpogojno ljubezen)- smo darovali partenrju svojo dušo in sprejeli njegovo - zlili smo se v eno.

Kar koli pride kasneje, pride zato, ker smo vsi samo ljudej in nič več, nismo Bogovi zato je normalno da delamo napake.

Če se nam napaka zgodi, jo moramo najprej priznati sebi, partnerju- (ki) in se opravičiti, - če nam je iskreno žal!

Izdani partner je dolžan opravičilo sprejeti in ga ob iskreni razlagi - zakaj je do izdajstva prišlo - oprostiti in pozabiti!

Če nismo sposobni sočlovekove napake sprejemati in s tem opravičiti in predvsem pozabiti - pač ne smemo spočevati otrok, da ne bo kdo zaradi našega ega - nedolžen trpel!

Poročena sem 31 let, živela v isti hiši z taščo in tastom, vse potrpela - Bog me je imel pa tako rad, da me je pred sedmimi leti tako močno udaril, da se danes ničesar več ne bojim in si upam celo to napisati na Tvoj (spoštovana soimenjakinja mojega prvorojenca, kateri je meni odprl oči)- blog.

Pa bi Te prosila za Tvoje mnenje o vsem kar sem napisala, bi mi veliko pomenilo.
Vitalka | 29. avgust 2009 ob 16:29

Saša,
110% te razumem. Malo ti tudi zavidam. Zakaj, si se začudila. Zato, ker sem, ko sem brala odzive tvojih bralk videla veliko lepega in pozitivnega, kar ti bo vsaj malo pomagalo, prebroditi tvojo krizo.
Zakaj sem napisala 110% te razumem? Zato ker sama natančno to skozi dala pred pribl. 4 leti. Trajalo je pribl. 1 leto, da sem pobrala, s tem da sva midva tudi skupaj ostala. In ni mi žal, da sva. Tudi zaradi otrok ti dam prav. Pri meni se je pokazalo, da je ta “žrtev”, če ji lahko tako rečem vredna truda. Res je, da je brez veze na silo ostati skupaj. Če pa imata vsaj malo volje, jo izkoristita.
Moj nasvet, ki se je obnesel pri meni in ga je bilo težko izpeljati, seveda pa ni rečeno, da kje drugje tudi pride prav je, da je, če se odločiš, da ostaneš skupaj, treba nekaj spremeniti. Jaz nisem imela kaj dosti za računat na moža, da bo on kaj spremenil, zato sem se odločila, da se spremenim jaz. Res da nisem bila več enaka, sem pa postala precej bolj srečna in zadovoljna.
Marjana | 29. avgust 2009 ob 17:36

Ljudje!
Saša je postala nov človek, res medijska osebnost, toda na nov pozitiven način. Polna je lepih misli, polna idej, ki jih želi podariti ljudem. Brala sem njene članke z globoko vsebino. Mogoče so na blogu bolj lahkotni, vendar so lepi.
Dala se je v službo ljudem. Svojo rast skuša podariti tudi nam. Svojo odprtost za življenje je darovala svojim otrokom. Je pa zelo teško biti na očeh javnosti, sploh ,če je ta javnost bombardirana z nasprotnim mnenjem. Priznajmo, da smo nevoščljivi in bi radi sesuvali, kar nas moti. Tvoja pojavnost je spomenik mojega propada, pravi pater Rupnik v nekem svojem predavanju za take misli.
Gotovo je še veliko bolj ranljiva situacija za njene družinske člane, ki niso zaščiteni pred temi napadi. Zlo vedno išče špranje, kjer smo najbolj ranljivi.
A zakonska zveza ima tudi nadnaravni značaj. Tu, kjer smo mi šibki ima moč On, ki je vse to pretrpel in odtrpel. Naša ljubezen je zemljski eros, ki se izčisti v izraz nebeškeg agape. Enota med možem in ženo izhaja že od samega začetka. Ker je greh prvotni red porušil, je Kristus vzpostavil nov, obnovljeni red. Zato mora naša ljubezen tudi skozi križ, da postane velikonočna. Velike noči pa ni brez velikega petka. Velika noč se konča z binkoštmi. Takrat ljubezen ni več posedovalna, temveč ima moč v podaritvi. Zakonska ljubezen je ljubezen popolne podaritve samega sebe. Moški in ženska sta namenjena v “dar” drug drugemu.
Življenje s krili je knjiga, ki odstira resnice , kako se soočati s križi,ki nam prihajajo na poti. Ker nismo Bog, kakor nam je prišepetavala “kača”ampak božji sinovi in hčere, se moramo povezat s Gospodom. Zlo je močnejše od nas in sami v bitki bi izgubili. Ko se začnemo zahvaljevat za težave, Gospod vstopi v akcijo , on je zlo premagal na križu. S svojim križem gre v naš križ in nas potegne v odnos . Ko smo na njegovi strani, smo zaščiteni.
Vidim zarjo vstajenja in nove binkošti!
Saša, vso srečo tvoji družini!
Sim | 29. avgust 2009 ob 19:09

No, pa še moj pogled…
Torej, ne vem, kaj se dogaja s temi neumnimi moškimi… Kje je njegov občutek za odgovornost? Skupaj imata 3 otroke. Kaj zdaj, si je premislil in stisnil rep med noge? Vprašaj ga, če se še lahko spomni kaj vaju je povezalo, zakaj sta se zaljubila, zakaj sta bila srečen par?! Povej mu, da tista v katero se je zagledal po nekaj letih tudi ne bo več tako sveža, spočita, pripravljena na sex. Povej mu, da si tudi ti utrujena, da imaš vsega poln kufer, ampak ne moreš mislit na sebe, ker imata 3 (!!!!!) male otroke, ki ne morejo izginit in počakat, da vidva uredita stvari in si spočijeta. Tako pač je, in bolje postane šele, ko malo zrastejo in ne potrebujejo več vsako minuto mamice ali očeta. In nisi sama, ki je v tej situaciji, zraven je tudi on in NE ne daš mu čas, da vse premisli in uredi, ker časa, tudi ti nimaš in nočeš, da sploh kaj misli. Tu je zato, da sodeluje v družini, ki ni samo tvoja, ampak tudi enako njegova. In če zvečer vzameš v posteljo dojenčka, to ni zato, ker ne želiš njegovih dotikov, ampak zato, ker je tako lažje in si bolj spočiješ, da si lahko zjutraj spet stroj, ki izpelje dan tako, da ste siti, srečni in živite.
Jebela cesta, kako mi pride do živega taka stvar. Čisto ponorim. Kot da je imeti otroke lahko in je to stvar žensk in se lahko moški preprosto umakne, ko je preveč in se počuti zapostavljenega in si želi pozornosti in sexa.NE! Ne pusti mu časa. Naj dela in naj ostane in naj se spravi v red. To je njegova dolžnost.
Eva | 29. avgust 2009 ob 19:39

Usoda že ve kako mora biti in želim ti/vama/vam da se vse vrne na mesto tako kot je bilo ali pa popolnoma drugo pot, ki je morda boljša. Nikoli ne veš! Srečno!
Katarina | 29. avgust 2009 ob 19:40

Draga Saša!
Sočustvujem s tabo in vse, kar je napisala Sim je popolnoma res. Pred nekaj leti sva bila z mojim možem v podobnem peklu - ne sicer zaradi varanja, a bilo je vsega hudega ogromno. Potem sva šla pa na vikend seminar društva Družina in Življenje. Od takrat se je postopoma najino življenje popolnoma zasukalo - na bolje. Če želiš izvedeti kaj več, me lahko kontaktiraš. Mir in dobro in obilo blagoslova tvoji družini.
Mia | 29. avgust 2009 ob 20:09

Drage moje…

Moj post je namenjen vsem ženskam, ki jim mimogrede (nekaterim) sploh ne oporekam pameti. Lahko ste pametne, izobražene, lepe, sodobne ali starokopitne…Manjka pa vam čustvene inteligence in ta naredi živo bitje ljudsko, človeško. Ja, vsem vam, ki meljete prazno slamo in se naslajate ob nesreči drugih, pa imate doma nepreskrbljene otroke, vnuke, nesrečnega moža, ki vam ni zmožen nuditi drugega, kot potne roke, ko se vas dotakne.
Pa naj grem lepo po vrsti. Saša, kakorkoli je medijska osebnost. Še vedno in trudi se, da s tem, kar je delala in še dela, zasluži za kos kruha. Seveda je logično, da se, kot taka, pojavi v vseh utrinkih svojega življenja. Tudi zasebno. Nisem sodnik, da bom ocenjevala kakšne napake, če sploh, je naredila ob tem in prepričana sem, da to tudi ni poslanstvo nekaterih. Berem Lady, Story…in še kaj. Preletim Murkote, takšne in drugačne Špelce, se nasmehnem, včasih zgolj zgrozim ob vseh nebulozah, ki jih rumeni članki premorejo, pa hvalabogu…(iskreno), sem ob branju največkrat na stranišču, zaprem slabo kvaliteten papir in pisanje, potegnem vodo in se naslednji hip ne spomnim ničesar več. Mediji so pač mediji. Eni takšni, drugi malce boljši. Toda resnica? Kje je? Brezumno verjamete o vsem kar je napisano?
Pravijo, kjer je dim je ogenj. Ja, strinjam se s tem. Toda ogenj lahko predstavi tako izkrivljeno resnico dima, da se včasih niti ne zavedamo.
Nekoč sem bila poročena z znanim glasbenikom, s katerim imam dva otroka. Danes že odrasla. Drage moje, si predstavljate muke, ki sem jih trpela, ko so me sodelavke ob praznovanju novega leta obdarovale z novico, naj si ogledam takrat znan rumeni časnik in preberem kaj piše v njem. Torej, na dveh straneh, sredinskih, takrat najbolj branih, je tretjerazredna slovenska pevka razlagala, kako bo mojemu takratnemu možu prepevala za zajtrk. Mimogrede, moj najmlajši je bil star tri mesece. Res se je zgodila prevara, pa ne samo ena. Ločena sem že 16 let in to je dobro. Moja boljših življenskih odločitev Nikoli ni skrbel za otroka, ni kupil čokolade za rojstni dan, niti ju peljal na počitnice. Vse z nasmehom na obrazu, ko ga je socialna delavka opozorila, da moram tudi jaz vedeti kdaj bom “prosta”. Zakaj to pišem? Ker se je dolga leta v medijih objavljalo, kako skrben oče da je, celo kako sliko so potegnili na plano z otrokoma, pa jaz in moji bližnji vedo, da je bila vse gola farsa. Že dolgo tudi otroka. Čas nazaj sem imela možnost spregovoriti v rumenem mediju o moji resnici. Čeprav me je mikalo, sem novinarja po premisleku zavrnila. Bo medij resnično zdržal resnico? Bilo bi utopično pričakovati.

Kot pravi dr. William Glasser v svoji knjigi “Kako vzpostaviti učinkovit nadzor nad svojim življenjem” je izbira vedenja vedno naša lastna odločitev. In verjamete, da je nadvse pomembno kakšna je? V katero smer pelje?
Domen | 29. avgust 2009 ob 21:19

Eto se en pogled z moskega zornega kota. V nobenem pogledu ne toleriram kakrsnega koli varanja imam pa kar nekaj pomislekov o tej zvezi. Kot moskega bi me veliko stvari pri Sasi motilo. Menim da je za vsako druzino kljucna zveza med partnerjema in ta mora po prihodu otrok ostati kar se da nespremenjena! Ob prebiranju bloga dobis obcutek da za Saso obstajajo samo otroci, (spanje otrok v zakonjski postelji, Saso na obletnici skrbijo samo otroci,…) to vsekakor ni dobro za zvezo. Kot drugo me moti odnos vse je predrago, brezveze…. Starsi ponavadi hocemo ravno nasprotno, ponuditi otrokom cim vec, res da vse stvari stanejo (zato se mi zdi se toliko bolj nerazumljiva Sasina gonja proti “karieristkam”. Ce zelis otrokom nekaj nudit, moras nekaj tudi sluzit, ni vse od boga dano. Potem so pa nesramni slascicarji, studenti,… Skratka opazam mnogo negativizma, ki je posledica stila tega zakona. Pa srecno!
maja | 29. avgust 2009 ob 21:41

… ljubezen nikoli ne mine …
Tinka | 29. avgust 2009 ob 23:41

Verjemi, da je v VSAKI najslabši stvari nekaj dobrega!!! Imaš zdrave otroke, kaj je še bolj pomembno?NIČ!!! Te spoštujem, želim ti, da boš kmalu postavila stvari na svoje mesto ;) Drži se!!!
guest | 30. avgust 2009 ob 00:42

Ne vem po kaksnem slucaju sem zasla na ta blog..to je tisto od klika-na klik-s klikom…do tu. Kaj ni zanimivo, da kar takole malo pocez “pokomentiramo” zivljenje nekoga, ki ga nikoli videli nismo?…No, pa probam se jaz - moj prispevek: Baje, da cloveku ko je v krizi pomaga, ko vidi koliko ljudi mu stoji ob strani in mu zeli vse dobro -vi ga.Sasa ocitno imate veliko taksnih ljudi, pa vam tista ena lady dela preglavice…Zakljucek: socustvovanje je fajn-pomaga pa ne. MOj nasvet: spremenite dojemanje vasega zakona ali partnerstva…Besede predanost, pozrtvovalnost, potrpeti, zvestoba….ki so omenjene zgoraj nimajo kaj dosti zveze z zdravim odnosom..Zveza je umetno ustvarjen konstrukt dveh samosvojih oseb, ki sta se odločili za preživljanje časa skupaj -ker se imata BOLJE kot če bi bila sama. Tudi neko trdo delo in odrekanje in kompromisi in ne vem kaksna trpljenja se vse pripisujejo zakonu. Groza! V zakonu moras biti SVOBODEN, drugace stvar ne funkcionira…Okolje spodbuja lazno moralo..ce bi vsi bili malo bolj iskreni en do drugega, taksnih problemov sploh ne bi bilo. Draga Saska, vas zakon ni v nobeni krizi - je v normalnem stanju, lahko si oddahnete. Kar se vam dogaja, se dogaja nam vsem- tistim, ki pravijo da se ne ali lazejo ali pa ne poznajo svojih partnerjev in zivijo v “pravljici”. Vsi mi pridemo kdaj na vaso izkusnjo-ali v mislih ali v realnosti….Ko si svoboden se iskreno in neobremenjeno posvecas svojemu partnerju -z veliko ljubezni, igrivosti in hvaleznosti …Ko se pa “moras” zaradi taksnih in drugacnih zunanjih faktorjev- pa ni vec tak uzitek….se pocutis ujetega in gledas skozi okno…in isces….svobodo! Delujete kot mocna zenska, energicna, sposobna - da o izgledu niti ne govorim…imate 5 krasnih otrok, lep domek…Obcudovanja vredno zivljenje…Upam,da tudi jaz pridem do tega (pri meni bo potrebno malo vec retusiranja!) …slab dan, glavobol, nevihta - se zgodi vsem - in mine!
janjička | 30. avgust 2009 ob 08:13

Popolnoma se strinjam s tabo Domen. ENkrat sem gledala eno oddajo, kjer je parom svetoval en znani psiholog in najbolj sem si zapomnila stavek, če hočeta rešiti svoj zakon, otroke čimprej iz zakonske postelje.Ne znam si predstavljati, da bi moji otroci spali v zakonski postelji. Ne čudim se, da je Tilen prevaral Sašo. Pa to njeno zagovarjanje krščanskih vrednot, pa gonja proti karieristkam, pa vedno je najbolj pametna in njen način življenja je edini pravilen, vsi drugi pa smo bedaki, izprijenci, pohabljenci. Tilna popolnoma razumem.
MiJa | 30. avgust 2009 ob 08:21

Še enkrat preberite Sašino prošnjo, preden se tukaj oglasite:

“In mi je hudo, boli, potrebujem čas in potrebujem mir. Zato prosim za mir.”

Ko je človek v stiski, res ni treba, da na njegov račun gradimo svojo (navidezno) večvrednost, ane?

Saša, bolje bo!
duje | 30. avgust 2009 ob 08:34

Nobena stvar se ne zgodi čez noč in ne brez vzroka. Za zakonsko krizo sta kriva oba. Če si res želita zakon rešiti, se usedita dol, na list papirja si iskreno napišita kaj vaju pri drugem moti in kaj se je v teh letih pri vajinem odnosu spremenilo. Če bosta popolnoma poštena, do bolečine iskrena in če si želita oba rešiti vajin odnos, vama bo uspelo.
Podobno kot odvisniki. treba si je priznati, da je stvar šla narobe, da je zavožena, odpraviti vzroke in se zgraditi na novo. A predvsem si oba to morata želeti in se spremeniti.
Mojca | 30. avgust 2009 ob 09:32

Človek obrača, Bog obrne. Veliko sreče.
Pika | 30. avgust 2009 ob 10:10

Draga Saša!
Želim ti ,da bi se vse rešilo celi družini v prid. V teh dneh mislim na vas vse!
Dušica | 30. avgust 2009 ob 13:06

Saša, naj vam Bog da moč, voljo, energijo, naj vam pokaže pot. Vam in vaši družini želim vse najboljše! Hvala za dober nasvet pred časom, se je obnesel.
(PS. Jaz osebno bi zaprla blog na to temo, zasebnih problemov ne bi mogla deliti z javnostjo.)
Maja | 30. avgust 2009 ob 19:47

Draga Saša, novica iz prve roke me je zelo prizadela. Vsem, kar je namreč v zadnjem času pisalo v medijih o tebi, nisem verjela in me ni zanimalo. Spraševala se se le, kako je mogoče za denar nekomu povzročati tolikšno zlo.
Občudujem te, odkar si postala tako močna, samozavestna in zvesta Kristusova oznanjevalka. Mnogi, ki nam je bila vera položena v zibel in naj bi bili to od rojstva, to pogosto ne znamo biti.
Verjamem, da boš tudi v tej preizkušnji znala svojo bolečino darovati Njemu, da skupaj rešita vajin zakon, ki se pred Bogom vendar ne more končati, dokler vaju smrt ne loči… Tudi blagoslov, ki sta ga sprejela ob sprejemu zakramenta svetega zakona je še vedno nad vama in vedno bo. Črpaj iz njega…
Preizkušnje, ki so nam poslane v življenje, se nam zdijo včasih res nerazumljive. Vendar nam jih Bog pošlje z nekim točno določenim namenom in ko se kasneje ozremo nazaj, vidimo, da je bilo točno to tisto, kar je bilo za nas in za našo duhovno rast takrat potrebno… To lahko potrjujem s svojim življenjem. Sem že vrsto let poročena in tudi sama mati 4-ih otrok.
Molim za vaju in vajino družino.
Lidija | 31. avgust 2009 ob 00:19

Pozdravljena. Danes sem si prebrala tvoj blog, priznam, skoraj vse zgodbe. Zanimivo. Predlagam, da si ga prebereš še samo - vse od prve do zadnje zgodbe. Bere so kot roman in konec (oziroma zadnji vpis na blogu) je popolnoma pričakovan in normalen. Saša niso otroci središče sveta in verska blaznost (kolikor sem zasledila je pri tebi kar prisotna) ti definitivno ne koristi. To kar se ti je zgodilo res ni prijetno in verjamem da boli. Ampak žal bi morala to vedeti že veliko veliko prej. Kar seješ to žanješ Saša! Normalno je, da je prišlo do tega. Res. Pa saj ni konec sveta, saj nisi prva ki jo je prevaral mož. To se zgodi Saša. Skoliraj se, bodi bolj pozitivna tudi na splošno v življenju in se ti bo lepše godilo. Pa zadrži se komentarjev o homoseksualnih parih, pa o karieristkah pa o navkih, po katerih bi naj živeli. Jaz resnično verjamem, da se človeku hitro vrne vse kar vzvišenega pove in stori. Res. Če se nekdo zavestno odloči da ne bo imel otrok, mu vsekakor ne moreš zabrusit tisto, kar si ti želela Kosovi. Vidiš na tak način se pa vrača.
Upam, da nisi jezna na tako pisanje, ker ti praktično s tem ne želim prav nič slabega. Vem, da ne boš upoštevala mojih dobrih nasvetov, ker se mi zdi, da kar poznam take ljudi, kot si ti… Tudi, ko bi bilo pametno vzeti kakšen nasvet in se malo spustiti na realna tla, so kljub bolečini trmasti in vztrajajo pri svojem. Ampak vseeno: bolj po pameti Saša, drugače bo tiček spet odletel… srečno
3456 | 31. avgust 2009 ob 06:20

Večkrat sem se spraševala, kako lahko Tilen zdrži s tako manipulativno in zlobno žensko kot si ti. Tako, da ga popolnoma razumem. Zapomni si Saša, za to kar je naredil Tilen niso krive vzgojiteljica Vlasta, pa tudi ne Barbra Jermann in Andreja Comino ne.
Vanja | 31. avgust 2009 ob 06:33

Hm, mene pa zanima če vsi tisti, ki tako brezsramno pišete škodoželjne komentarje, kdaj pomislite, da se pa morda lahko tudi vam lahko zgodi kaj podobnega?! Precej žalostno je dejstvo, da nekateri ne premorete toliko samokontrole, da bi se izognili škodoželjnim komentarjem. Kako bi se vi počutili, če bi vam nekdo takole solil pamet?! Za razpad zakona ali kakršnikoli konflikt sta vedno potrebna dva in le onadva vesta celotno zgodbo in zato jo lahko le onadva rešita.
Saša ali kdo drug, javna ali “ne-javna” oseba, konec koncev to sploh ni važno. Kakorkoli že, ženske bi morale držati skupaj!
Da ne bo pomote: tale blog berem prvič, čisto po naključju, Saše osebno ne poznam, se pa z marsikatero njeno trditvijo, ki jo je izrekla v javnosti ne strinjam. Ljudje smo, ostanimo ljudje…
sanči | 31. avgust 2009 ob 07:12

Draga Vanja , prosim preberi si njen blog od začetka do konca in potem boš videla, kako je ona vsem nam solila pamet in osebno poznam ljudi, ki jih je s svojimi primitivnimi trditvami in nazadnjaškim razmišljanjem ter s svojo versko blaznostjo prizadela. Pa se za to ni nikoli opravičila.
Vanja | 31. avgust 2009 ob 07:22

Ne bom brala, si pa mislim za kaj gre. Bodimo boljši kot je tisti, katerega “obtožujemo” in se zadržimo takšnih komentarjev. Kakršenkoli že človek je, si ne zasluži takšnih komentarjev. Vsak dela napake in vsak lahko sam pri sebi razmisli in se odloči, da bo kakšne stvari naredil drugače ali se opravičil za to, kar je naredil oz. opraviči, če je koga prizadel.
Ne gre le za ta blog in te komentarje, v mislih imam tudi komentarje, ki jih ljudje vsakodnevno puščajo na Delovi strani, na Siolu in drugje. Ko to berem, se zgrozim in me je straah. Strah me je soljudi, ki so polni sovraštva in mržnje in, ki grugim želijo slabo. Kam nas bo to pripeljalo?!
miri | 31. avgust 2009 ob 08:11

Oj,Veliko ljudi je neiskrenih.Tudi ti,ki ti pišejo razne hvalnice,želje,molijo v podporo in larifari,se skrivajo pod nekimi psevdonimi,.Ne vem,mogoče ti pomagajo vse te besede.Priznam,meni nebi prav preveč.
Res,priznam ,tudi sama sem prebrala ta članek v Lady.Včasih me je prav sram,da berem take revije,vendar v vseh teh zgodbah smo MI,v vsaki najdeš delček sebe-pokvarjene,vesele,razgaljene,iskrene.
DRAGA MOJA,giblješ se v napačnih krogih med napačnimi ljudmi.Imam samo par prijateljev,nekaj z možem skupnih nekaj pa sama svojih.TO ŠTEJE;RES.
Ne denar,ne slava.PRID NA KAVO,med normalne ljudi.Ne poslušaj teh sožalnih debat in odzivov.Ne vem mogoče bom popluvana,odzivam se prvič in javno pišem neko svoje mnenje.VENDAR;ZAME JE TO POVSEM MEM!
Lepo te pozdravljam-a ja,tudi sama sem rodila pri 39 ,pa je prav fajn!
Katrin | 31. avgust 2009 ob 08:30

Veš Saša, ljudje se ukvarjajo z težavami drugih zato, da bi bile njihove težave videti manjše. Žal.

Vse kar se ti dogaja boš rešila le ti.
In ja, BOŠ rešila.
Upam, samo, da imaš ob sebi koga, ki mu lahko resnično zaupaš, ker je v taki situaciji potrebno govoriti - na glas, slišati sebe in si dati moč.
Pa saj veš, moči ti ne manjka - je samo skrita nekje v tebi sedaj … NAJDI JO!
Janja B. | 31. avgust 2009 ob 08:43

Do sedaj sem se vzdržala kakršnihkoli komentarjev v zvezi s Sašinimi izjavami, vendar pa bom sedaj napisala moje mnenje. Šele pred mesecem sem si prebrala vse te “sporne” bloge in moram reči, da sem bila zaradi določenih izjav tudi osebno prizadeta, vendar moram povedati, da zaradi tega Saši ne želim nič slabega, saj smo vendar ljudje in tudi vsi ne moremo imeti enakega mnenja. Še vedno razmišljam popolnoma drugače kot Saša, pa vendar to ne pomeni, da mi je vseeno, ko slišim, da je Saši hudo. Nekako so mi tuje delitve na “vaše” in “naše”. Vsi bi morali iti preko tega (tukaj mislim na obe strani) in si v težkih trenutkih pomagati. Takšna je moja vizija življenja. Zavedam pa sem tega, da sem bila zaradi takega razmišljanja dostikrat ožigosana za preveliko sanjačico.
Za Sašo pa naslednje: Saša drži se, sedaj je hudo, v nekem doglednem času pa bo bolje. Tudi sama sem pri svojih preizkušnjah mislila, da ne bo nikoli bolje, vendar ti zagotavljam , da je bilo!
Vanja | 31. avgust 2009 ob 09:09

JanjaB, super si povedala. Tudi jaz se s Sašo ne strinjam, vendar ji pa ne želim nič slabega.
Andreja | 31. avgust 2009 ob 11:59

Saša,
Ko sem zasledila članek o tvojih težkih trenutkih, mi ni dalo miru in še ponoči sem razmišljala o tebi. Poznam te samo preko televizije in iz časopisov. Rečem ti lahko samo, da bodi močna. Bodi močna zase in za otroke. Potem pa boš videla, kaj bo nastalo. Vedi pa, da te razumem v dušo. Popolnoma poznam bolečino, ki ti prežema telo. Občutke, negotovost. Meni se je to dogajalo pred letom in pol. Dala sva čez veliko hudih trenutkov. Naj ti pa povem, da mislim, da smo vsi skupaj zmagali. In ponosna sem na to. Saša, če boš rabila kakršnokoli besedo, lahko mi pišeš na mail. Včasih pridejo trenutki, ko misliš, da ti zmanjkuje moči, pa spodbudna beseda prav dobro dene. Imej se rada. Najprej sebe, pa svoje oročke, vse ostalo pa bo, kot je usojeno. Iz srca Andreja
Eva | 31. avgust 2009 ob 12:30

Saša,
to so tako resne stvari, da jaz o njih prav gotovo ne bi razpredala po blogih. Javna osebnost tako ali drugače, to je zasebno življenje, ki zadeva samo tebe in njega in bi morala to razrešiti sama. Plaz pomilovanja ,ki si ga s tem sprožila, ti ne more olajšati situacije. Vsi vemo, da za spodrsljaje, ki se dogajajo v družinah, sta skoraj vedno potrebna dva, nikdar ni kriv samo eden.
Morda pa si hotela s tem obevstiti javnost, da ne bi tega ponovno perbirali v rumenem tisku in so stvari že itak dorečene.
Pa srečen konec pri vsej zadevi ti želim, takšen ali drugačen, samo da boš srečna.
Streluša | 31. avgust 2009 ob 12:59

Pišem samo kot ženska ženski. Cela četa nas je, ki smo dale skozi nekaj podobnega. In preživele. Na vrhuncu bolečine ne vidiš izhoda, jaz sem si želela samo umreti. Ja, celo telo boli. Jaz sem bila tako žalostna, da nisem mogla narediti nič, čisto nič. Sram me je bilo pred svetom, nikomur nisem upala pogledati v oči, ker nisem vedela, kdo vse ve… Krivila sem sebe. Vegetirala sem dve leti.

Samo potem gre pa centimeter po centimeter na bolje in nekega jutra se zbudiš spet z lahkimi pljuči in prečiščenimi možgani. In pot je jasna. Nama zakona ni uspelo rešiti. Mojega bivšega moža poznaš in mogoče si ga ti kot neobremenjena opazovalka pravilno ocenila, da zna biti tiček - saj žene res zadnje izvemo. Življenje vseeno teče dalje, jaz sem zdaj super. Sicer brez moža in sama za vse, ampak hej, prej sem ga imela, pa mi je bil nekaj let kot mlinski kamen okrog vratu.

Treba si je naredit tako, da si srečen.
mari | 31. avgust 2009 ob 13:16

Iz dokaj zanesljivih virov prihaja vest,da se je Saša s prvim možem razšla zato,ker ga je v postelji dobila z drugim dedcem.Morda ima zato tak pogled na homoseksualce,bi znalo bit,a ne.
Nadalina | 31. avgust 2009 ob 14:28

Osebno nisem opazila prav dosti škodoželjnih komentarjev, kar nekaj takšnih, ki bi lahko postavili človeka na realna tla, pa. Kdor ga zvoha, tist ga spoha, pravijo, in nekateri vidijo same zarote in privoščljivosti.
Govorim izključno za tole “afero”.
Ne strinjam se z raznimi- nič čudnega, da je Tilen varal, kajti on je ravno tako polnopraven član njunega zakona in zrela partnerja sta oba odgovorna za uspeh nekega razmerja. Sam se je odločil za otroke in življenje s Sašo. Če ti v odnosu nečesa manjka, se o tem pogovoriš s partnerjem, ne pobegneš k drugemu, če pa to storiš, ne moreš kriviti medijev za bolečino in trpljenje.
Hecno se mi zdi, da vsi tisti, ki tako udrihate čez medije, redno kupujete vse rumene revije. Kaj pa je drugega v teh revijah kot opravljanje znanih ljudi? Če vam je takšno branje v užitek, zakaj je cel hudič zdaj, ko gre za Sašo? Ker je takšna svetnica, zagovornica krščanskih vrednost in mati petih otrok? Brez bralcev te revije ne bi obstajale.
Nekateri pravite, da je to, kar se je zgodilo, povsem pričakovano.. S tem se ne strinjam, menim pa, da človek, ki je tako poln nestrpnosti in vzvišenosti, kot je Saša, ne more biti ljubeč in iskren do sebe, in če tega ni, tudi ne more imeti iskrenih odnosov in zakona. Riba smrdi pri glavi.
Anka | 31. avgust 2009 ob 15:28

Že dva dni, odkar sem zasledila ta blog, razmišljam, ali je pametno osebne stvari metati javnosti. Verjetno se je Saša za to odločila zaradi Lady. Zanimivo je to, da je urednica Barbara Jerman tudi sama ločena, da sem v času, ko je vodila Tednik na RTV, vedno vedela, kako ji gre, saj je službeno mesto izrabljala za svoje zasebne stvari. Slutila sem, da ji mož ne plačuje redno preživnine etc. Novinarka, ki je to svinjala, pa ima otroka z ostarelim Juretom Cekuto, ki ji bi bil lahko oče. Najprej se je k njemu na vrat na nos vselila, imela otroka, nato pa pobegnila takoj, ko je ta zašel v finančne težave.
A vrnimo se k Saši. Tu je ocenjevati težko. Odvisno je od Tilna. Če je bil razlog za skok čez plot res ljubezen do druge osebe, potem nima smisla, da Saša na silo vzdržuje svoj zakon, saj bo slej kot prej počilo, vmes bo eno samo mučenje (za vse skupaj, tudi otroke). Če je šlo pa zgolj za flirt, potem pa se splača stvari urediti, rane se bodo zacelile.
Sicer pa vso srečo Saši, katero poznam zgolj prek nekdanje sodelavke. Ta se je Saši vedno smejala, kako naivna da je (za razliko od nje), ker je tako zaljubljena v svojega moža, pa tako vse lepo vidi, pa otroci in družina ji pomenijo največ na svetu ter podobno.
Lena | 31. avgust 2009 ob 18:22

Spoštovana!

Kar naenkrat ne želite biti več javna osebnost! Čudno, ni bilo dolgo nazaj, ko ste modrovali o svoji srečni družini, o svojem idealnem zakonu in s tem posredno žugali nesposobnežem, kateri si ne znamo urediti polno družinsko idili. Moram reč, da ste si sami krivi, da vas in vaso družino, vlačijo po rumenem tisku, saj kakor sami dobro veste, živijo od takih zgodbic. Zato je sedaj skrajno neokusno opozarjati na interese vaših otrok; ali ste mislili o njih takrat, ko ste svojo idealno družino dobesedno sami servirali rumenim medijem. Da ne bo pomote, nikomur ne želim, da se mu dogajajo takšne boleče stvari, ampak žal gospa, v tem primeru ste sami krivi za javno polemiko o VAŠEM, povdarjam VAŠEM zakonu in družini. Drugega vam sedaj ne preostane kot, da prežvečite kar ste si v veliki meri, žal sami zakuhali in greste naprej; ali še naprej v idealni družini ali pa kot tako osovražena, vsaj po vašem mnenju in mnenju vam podobnih, samohranilka, SREČNO!!
maxi | 31. avgust 2009 ob 20:21

Ljubi bog ženske?! A lahko že enkrat utihnete? Ja sama si je skuhala in sama bo pojedla! OK!!? Človek je šokiran koliko privoščljive znate bit. Saj sploh ni pomembno kaj je govorila in pisala, danes in tukaj je zlomljena, pustite jo pri miru, Se obnašate ko kujoti…
maja | 31. avgust 2009 ob 20:57

babe, neuradno bi lahko zaprle svoje škodoželjčne kljunčke. kje pa piše da ni ravno vaš mož na “sestanku” ali “pivu”. kdo bo pa vam otem solil pamet, da ste same krive za nastalo škodo, ker namesto da bi ujčkale svoje gospode, visite na računalniku in pametujete o zakonu, ki ste ga spoznale prek 30 postov?

Da vas ni sram!
Tinka | 31. avgust 2009 ob 22:23

hahaha, bravo Maja ;)
Vanja | 1. september 2009 ob 07:09

Hm, saj najbrž se komentarje lahko da na off?!
Melita | 1. september 2009 ob 08:27

Saša, začelo se je novo šolsko leto. Pri meni doma je tak mir, verjetno tudi pri tebi.
Verjamem, da je kava, popita na sončku na terasi že za tabo….sedaj ti želim samo še veliko šolskih uspehov z tvojimi otroci….pa tudi ostalo vse dobro.

ps: Pametovanje, da sta zmeraj kriva dva ne vzdrži. Če je mož pijanec, bi naj bila tudi kriva žena, če je mož nezvest, bi naj tudi bila kriva žena. In taka obsojanja zmeraj pridejo s strani žensk.Kot da se moramo še same v drek (pardon) rinit, ni dovolj, da nas tja rinejo moški.
Če ženska vse naredi za dobro zvezo, se trudi tudi z družino, mož pa ji zbezlja….zakaj je potem kriva žena!!!
Eva | 1. september 2009 ob 09:26

Melita,
se kdaj vprašaš, zakaj je mož pijanec, zakaj je skočil čez plot. Saj to ni prirojeno.
Če se spomniš Ruglja, on je trdil, da je za moževo pitje kriva žena. Saj se z njim povsem ne strinjam, ampak pit pa ne začne moški kar tako od dolgega časa, pa tudi k drugi ne zaide, če ima seksa ali razumevanja doma dovolj, se ti ne zdi ?
Iz dobre zveze še nikoli ni mož ušel drugam, verjemi.
Janja B. | 1. september 2009 ob 09:59

Eva!
Te stvari so poleg drugih faktorjev TUDI prirojene. Sicer pa so ta področja preveč kompleksna, da bi lahko na tako zelo poenostavljen način razpravljali. Poleg tega sem pa mnenja, da je popolnoma brezpredmetno tukaj razpravljati kako, zakaj čemu, ko je vendar bolj pomembno, kako se Saša počuti. Če ji ne znamo ponuditi vsaj par vspodbudnih besed, potem je bolje, da se tudi oglašamo ne. Vsak pa naj dela po svoji vesti, vendar držimo se vsaj neke kulture dialoga.
Lena | 1. september 2009 ob 10:07

Pozdravljeni!

Za mene je konstruktiven dialog izmenjava mnenj o določenemu vprašanju, o določeni temi. Nasprotno pa se je brez smisla oglašati, če ne sprejemaš mišljenja drugega. Žal ne mislimo vsi enako in ne čutimo enako to pa ne poeni, da smo proti nekomu, le svoje mnenja izražamo. Verjamem pa, da si gospa želi slišati mišljenje drugih in tudi tistih drugače mislečih, drugače svoj problem ne bi javno izpostavila in da je tako zrela osebnost, da ve da vsi ne mislimo enako. In tako je tudi prav in zelo pomembno, da se pri tem ohrani nivo kulture do vseh udeležencev pri dialogu. Lep pozdrav vsem, enako mislečim kot tudi tistim, kateri se ne strinjajo mojim razmišljanjem.
BRANKA | 1. september 2009 ob 10:18

Gospa Saša,

ko sem samo preletela par komentarjev mi je bilo kar hudo pri srcu, da so ljudje lahko tako hudobni, nevoščjivi, da dobesedno sami pri sebi nimajo urejenih stvari, pa raje pometajo pragove pred drugimi vrati.
Ne vem ali imajo določeni ljudje res toliko časa, toliko negativne energije v sebi, da želijo škodovat drugim.
V vsakem primeru, draga Saša, glavo pokonci, pozitivno razmišljanje in bodite kolikor se da flegmatična do vseh govoric. Samo sekiranje vodi samo v bolezen in druge tegobe, ki pa si jih ne želimo.
Naj vam bo moto: NE DAM SE, NIČ ME NE BO PREMAKNILO, PA ČE PADAJO POLENA Z NEBA, JAZ BOM ŠLA NAPREJ IN TO PONOSNO.

lep pozdrav,

Branka
Melita | 1. september 2009 ob 10:37

EVA, ne želim se tukaj prepirat s tabo in se niti ne bom. Vseeno pa ti želim povedati, da ne glej tako ozko in da ni nujno, da si oba partnerja kot dobro zvezo tolmačita iste stvari. Enemu kot dobra zveza pomeni mogoče to, da je žena tako dobra, da vse opravi namesto njega, da je svoboden, se lahko ukvarja z vsemi mogočimi hobiji, žena pa se pač zaradi pomanjkanja časa in obveznosti temu mora odreči ( ker so pač doma otroci, …). Si pač oba partnerja ne predstavljata zakon kot enakopravno obvezo obeh.
Vem o čem govorim, ker sem tak zakon živela, pa več sem dala, manj sem dobila, razen praznih obljub. Ko pa sem se odločila za definitev konec, mi je dejal, da mu je žal in da mu še nikoli ni bilo tako lepo, kot v zakonu z mano!!!! Meni pa ni bilo tako lepo, kot njemu. Torej to pove, da si vsak po svoje predstavlja dober zakon.
V sedanjem zakonu je odgovornost lepo porazdeljena, ne dogovorjena, ampak je samo po sebi umevno, da dajeva oba in tudi oba dobivava.
Nič ne govorit na pamet (tudi po Ruglju), ker je življenje en tak vrtinec in ne veš za katerim grmom glih tebe čaka presenečenje…!
sonček | 1. september 2009 ob 11:00

Pozdravljena,
težko je, tudi sama sem to dala čez, ampak jaz nisem zdržala in sem ga zapustila, sedaj sem srečna, mir imam in to sem potrebovala. Mogoče si veliko ti kriva, preveč je očitno imel časa in ti si za vse sama poskrbela, otroci gor in dol, zase nisi imela nič časa. Otroci odrastejo, partner je tisti, ki ti ostane in zato morata negovati svoj odnos. Sama veš, če je prisotna ljubezen to obdrži in ne samo zavoljo otrok, v tej zvezi morate biti vsi zadovoljni in ne samo otroci. Odpustiti je dovoljeno, pozabiš pa nikoli. Držim pesti in poskrbi zase, bolečina pa tudi mine.
barbara | 1. september 2009 ob 13:49

Draga Saša!
Razmišljam o vsem tem in vem le nekaj: smo SAMO LJUDJE. Z vsemi svojimi slabostmi. In zgodi se. Tudi meni bi se nekoč lahko, pa me je nevidni potegnil za rokav in sem naredila korak nazaj. Hvala Bogu.
Prosim te le, da ne vzameš tega tako za hudo, ker skušnjave so. Včasih kdo podleže.
Vem pa, da si dovolj močna in da zmoreš.
Imaš pet otrok, vsakemu moraš nameniti svojo pozornost. Enako kot vsakemu od teh tudi možu. Tako je.
Mir in dobro ti želim.
Karmen | 1. september 2009 ob 14:52

Draga Saša!
Želim ti,da bi se hitro pobrala in z polnim optimizmom šla naprej.Si izjemno čutna ženska dobrega srca,ki rada pomaga ljudem na vsakem koraku.
To,da si se javno izpostavljala…to je tvoj kruh,služba.Mediji pač ‘pograbijo kar je zanimivega za glodat…ne obremenjuj se s tem.Ljudje,ki te poznajo že vedo kakšna oseba si…pravih prijateljev je zelo malo…in tu imaš priliko spoznati pravega.:)
Trači so pa vedno hitro pozabljeni.Zaradi tega dogodka se je javno spremenilo edino to,da ‘zlobni jeziki zapravljajo svoj čas s pluvanjem,da bi nahranili svojo zlo dušo…Ni se pa spremenila tvoja javna podoba.Prav nič.Pojdi še naprej po tej poti,ki ti je pisana na kožo in se nikar ne obremenjuj.
V tvoje privatno življenje se pa nimam pravice vtikat…želim ti le,da bi hitro in čim manj boleče razčistila zadevo in kmalu zaživela,srečno polno življenje.
Ostani taka kot si…tako te imamo radi!!!
NATAŠIKA | 2. september 2009 ob 07:05

Lep pozdrav,SAŠA.Prvič pišem na kakršen koli blog vendar sem si za vaz vzela čas.Zame ste zelo pozitivna ženska in vas imam prav rada.Moj nasvet pa je živeti sedanji trenutek brez naglice.Popolnoma se strinjam s tem,kar je napisala Karmen.Pogumno na poti vam želi primorka,ki je tudi rakica.CIAO,CIAO
andreja | 2. september 2009 ob 08:42

Tudi pri nas smo bili nekaj casa trije v zakonu. A sva vendarle ostala skupaj! Pozabila nisem, odpustila pa! Ker ga ljubim. Iz vsega slabega, kar se je zgodilo, sem potegnila najboljse: danes razumem, da mu ni bilo lahko, razdvojenemu med dve ljubezni. A odlocil se je zame, kar pomeni, da me ljubi! Iz tega sem izsla mocnejsa in samozavestnejsa kot kdajkoli prej.
pika | 2. september 2009 ob 09:26

Joj, Vali, 100 % se strinjam s tabo! Samo še to bi dodala: katera družina se da na par strani v časnik in ima s sabo cel teden novinarko, samo da gre zastonj v Grčijo na morje? Ja, od Saše, ane. Od vseh samo čaka, da ji bodo v hrbet metali zato, ker ima 5 otrok. Jaz imam 2, čeprav bi jih rada najmanj 3, pa vem, da jim ne morem nudit vsega, kar bi rada. Na morje pa gremo vsako leto s trdo zasluženim denarjem in nobenga ne čakam, da mi prenovi stanovanje, podari zvezke in tort za rojstni dan. Aj, Saša, tvoj Tilen se te je naveličal….saj ni čudno.
NATAŠIKA | 2. september 2009 ob 09:38

Res ne vem zakaj nekater tako grdo razmišljate.Tako malo je treba,da je človek dober do sočloveka.Brez nekih hudih besed in gnusnih komentarjev npr.Samo začeti je treba.Saša,vem,da je težko ampak ne si jemati k srcu take zlobne komentarje.Smo tudi taki,ki ti stojimo ob strani.Danes je nov dan in nova priložnost,da gledamo na svet bolj optimistično.Potrudimo se,vsi skupaj.
Katrin | 2. september 2009 ob 10:11

Ženske moje drage!!!! Če ne morete pomagati - vsaj škodite ne! Ozrite se vase,…. ste res tako popolne? Saša trenutno potrebuje vsaj malo podpore in razumevanja.

Saša, niti pomisliti ne morem, kako hudo ti je ob branju tega. Že tako se najbrž optožuješ in iščeš razloge v sebi ….. Vendar ne pozabi: večina nas te razume, podpira in drži pesti zate, za vaju in za vašo celo družino!
Karmen | 2. september 2009 ob 10:19

Pika,malinca,vali in ostali zlobneži.Mene zares zanima,kaj je vaš namen doseči,ko pišete take poste?

Ali ste še bolj zadovoljili svojo zloveščo dušo…se zdaj res dobro počutite?Če se,potem se morate zares dobro pogledati v ogledalo…zares škoda mi je vas,ker slej ali prej…no,če ne že…se vam bo to slabo povrnilo.Pa saj verjento revčki sami trpite in zato vas take zgodbe samo malo povzdignejo,da vsaj malo pozabite na lastno bedo.

Kaj ste danes zares dobrega naredili?Ko ste se komaj zvalili iz postelje ste najprej odprli to stran,da zmečete lastni drek na to stran…samo da vam povem…nikol se ne boste ‘izsrali do konca….dreka bo čedalje več in na koncu se boste zadušili v njem.Joj,kako bo lepo,ko bodo to drugi gledali.

Saša,samo nasmehni se takim postom.:)
pika | 2. september 2009 ob 10:42

Glej, Karmen, moj namen ni bil nobenega blatiti, povedala sem le par resnic o Saši, pred mano pa ostale ženske, ki spremljajo blog in vejo, zakaj se gre. Normalno je Saši hudo in tudi meni bi bilo, če bi se mi to zgodilo, ampak smo ljudje, ki noben ne ve za nas, ker živimo tiho in porabimo, kar pač zaslužimo in nič ne dobimo podarjeno. Pa ne da bi bila nevoščljiva…ampak marsikdo bi prej zaslužil dobit zastonj dnevno sobo, pa počitnice (glej revijo Obrazi lani julija ali avgusta!) kot Saša, ki se je vedno hvalila, kako lepo živi. Tisti, ki Sašinih blogov ni vedno spremljal, seveda ne ve potek njenih zadnjih dveh let. Še to…..vedno sem samo brala, si mislila svoje in nikdar nič napisala. Danes in od vedno je to moje drugo oglašanje in to škatlo odprem in malo pobrskam po njej samo, ko imam za plačati položnice na bankanetu, pa še popoldanski šiht. Tko, da ne bo kdo mislil, da nimamo drugega dela.
Janja B. | 2. september 2009 ob 11:02

Jaz se nisem mislila več oglašat, vendar bi vseeno želela še nekaj povedati.
Odzivov je veliko; takšnih in drugačnih in zato naj bodo tisti spoštljivi z ene in druge strani izvzeti.
Za zagovornice Saše in za nasprotnice Saše: ali se lahko obdrži neka kultura dialoga? To velja za obe strani, ki tega ne spoštujeta. Tiste, ki pa to spoštujete, pa boste že vedele, da nimam v mislih vas.
Saša, drži se!
Karmen | 2. september 2009 ob 11:08

Še vedno ne razumem kaj želite doseči?Kaj imate vi od tega,če spremljate in komentirate potem na tak način?
To nobenemu ne prinese nič dobrega…samo ogenj netite in delate škodo.
sasita | 2. september 2009 ob 12:20

Karmen, prazno slamo mlatiš.
Katrin | 2. september 2009 ob 12:22

Hej Saša, ob vsem tem prepiranju kdo ima prav in kdo ve več o tebi, so nekateri enostavno pozabili, da so na tvojem blogu …. Kako si?
SONJA | 3. september 2009 ob 08:57

Saša, pozdravljena.
Z veseljem prebiram tvoj blog, ker si mi po načinu življenja zelo blizu. Danes pa se ti prvič tudi oglašam.

Razumem te kot mama (imam štiri otroke), kot žena in tudi kot kristjan. V tem kar se ti dogaja vidim, da “hudič” deluje na vseh področjih. Prepričana sem, da boš z vso močjo in vero, ki jo imaš uspela rešiti stisko tvoje celo družine. Naj vas na vseh vaših poteh spremlja božji blagoslov in obilo milosti.
NATAŠIKA | 3. september 2009 ob 10:11

Saša,čao dejte se nam kaj javit,da vidimo,kako ste kaj,ker mislim,da nas je veliko,ki smo si vašo zgodbo vzeli k srcu.Pridružila bi se Sonji,ki je tako lepo napisala,pa lep pozdrav z obale.
Nikolina | 4. september 2009 ob 07:49

Poleg otrok, doma, službe in vse naglice v tem času bi si naj zakonci med sabo posvečali veliko pozornosti.
Sama imava otroke najrajši na svetu, tako kot vse mamice in očki, vendar sva sama z možem sklenila, da si vzameva čas samo za naju in greva skupaj v gore, se zabavat, v kino, samo nekam stran od njih, da sva samo midva..tisto kar sva na začetku bila.
Otroke dava v varstvo, za prespat k babici in dedku in se ne obremenjujeva a bodo siti, umiti..preživeli bodo zagotovo…
Zavedava se tega načela da so otroci zgolj na “posodo” in bodo šli nekoč, ostala bova le midva in najine navade..

Saša drži se, vsaka izkušnja v življenju nas uči..da bomo za naprej drugačni, bolj srečni..
nadica | 4. september 2009 ob 09:29

Midva z možem sva te dni debatirala o takih in drugačnih stvareh. Povedala sem mu o tvoji zgodbi, Saša, ki ni rečeno, da je zaključena, vsi upamo na srečno nadaljevanje. Mož pa mi je povedal, da mi on ne bi dovolil, če bi bila javna oseba, naše življenje razpredat na blogu, da vsi vse vejo. Vprašanje, če se je Sašin mož s tem strinjal. Tako tebi, Saša kot njemu, je verjetno nadvse mučno zdaj prebirat te misli in komentarje. Res bi morala prej misliti na to.
Karmen | 4. september 2009 ob 11:41

Pa ljudje,dejte ji že enkrat mir!!!Vsaj zdaj!Je to res tako težko!Sigurno imate vsaj en svoj problemček,ki čaka,da ga razrešite.
duška | 4. september 2009 ob 12:38

Upam, da je Saša toliko pametna, da komentarjev sploh ne bere. Če pa bere, si je pa sama kriva za slabo voljo še zaradi tega in naj neha brat.
pupa | 4. september 2009 ob 21:03

Haj, Saša ! Ker te že kar dolgo let spremljam in imava po naklučju velikokrat enak stil frizure , (mislim ,da je povezano malce z nebesnim znamenjem) imam občutek , da si del mene ! Vem , da kot rakica dolgo toleriraš in ,ko te kaj prizadene , zelo težko odpustiš in nikoli ne pozabiš ! Ne , delaj si skrbi je najenostavnejša beseda ! Kot črv problemi rojijo po glavi . Moja pokojna mama (Bog ji daj mir )je vedno rekla , ;;nobena kobila še ni umrla od sramote, od lakote pa marsikatera ;; zato drži glavo pokonci in kot v rakici ti bo 100% uspelo ! Ženske vedite, da takšen mož ,ki zapusti žensko z otroci , nikoli ne bo cenjen in še težje bo sprejel druge otroke in oni njega ! uživaj sedaj ,ker ne veš, kaj imaš !!!
Pika | 5. september 2009 ob 12:44

Draga Saša! Pogrešam tvoje pisanje; rada te berem. Iz svojih izkušenj ti povem, da se vsaka (tudi slaba!) stvar zgodi z razlogom. To vidiš šele čez čas, včasih minejo tudi leta, da ugotoviš, zakaj je bilo to dobro. Glavo pokonci in zaupaj! Prav vsak dan se te spominjam! Upam, da te kmalu spet beremo! Lp
Janja B. | 5. september 2009 ob 16:14

Saša, kako pa kaj Slovenska popevka? Gredo priprave v redu? Kako pa kaj šolarji in ta mali dve?
Vsi skupaj si naredite čim lepše dneve. Iskreno vam vsem skupaj želim, da bi se obrnilo tako, da bi bilo dobro za vse skupaj. Srečno!
Radirka | 5. september 2009 ob 18:07

No jaz te ne berem redno. Verjetno me je pri tvojem pisanju zmotilo kaj, kar je tukaj tudi našteto. Ne vem. Se ne spomnim. Se osebno poznava bolj tako na daleč. Skoraj sosede sva bile, ko si živela v Črnučah. Med množico komentarjev, ki sem jih preletela sem vmes našla enega dobrega. Lahko jih je več, vendar nisem pisala recenzije… Partnerstvo in otroci sta dve stvari. Jaz in moj Kozu sva ob opazovanju mojih staršev, ki sta imela štiri otroke in zahtevno službo zgodaj ugotovila, da se morava partnerskega odnosa ves čas učiti. Kar pomeni dobesedno, da znava skupaj hoditi vštric po ulici. Najina fanta počasi odraščata, včeraj se ga je ta velik že nacukal….in ko rečeva - komaj čakava, da bosta polnoletna - to tudi resno misliva. Pa ju imava res rada, uživava v njuni družbi…nič pa se ne veseliva kakšnih punc, pa vnukov, pa ….želiva čas za sebe in za naju skupaj. Nisva žrtve in tudi ne želiva biti frajerja. Še vedno imam občutek ,da se morava še bolj potruditi, da bova lahko preživela skupaj vse, kar lahko preživiva lepega skupaj. Odraščanje vsakega posebej je namreč stalni proces. Vsakič, ko bo Kozla vrgla čez vrata- si pri sebi egoistično preštejem prijetne stvari in koristi in se potrudim, da vložim nekaj v najin odnos. Ta nihanja so ves čas. Enkrat prehiteva eden, drugič drugi. Ko pa pride do tega, da si nekdo izbere drugega partnerja - pa če še tako želiš- je verjetno konec. Verjetno od vsega začetka nista gradila partnerskega odnosa, nista oddraščala skupaj,…jaz osebno mislim, da krpanje zakona ne obstaja. Če bi med vama bilo še kaj možnosti - to sploh ne bi prišlo v javnost. In še nekaj - ne berem časopisov te tematike…sem pa zvedela tako mimo grede nekje, da je težava nekaj s cerkvijo in ne vem s čem…pa to sploh nima veze….mogoče sta začela narobe, mogoče se nista odločala za otroke skupaj, mogoče ??? to vesta samo vidva…in varanje in cerkev pri tem nimata prav nič….in seveda ni kriv samo eden, če se sploh o krividi govori. Obstajajo srečni ločenci in odgovorne mame poskrbijo za to, da otroci ne zgubijo očeta…same pa si tudi znajo najti pravega partnerja za sebe….
maja | 5. september 2009 ob 20:59

človek obrača, bog obrne…
tanja | 5. september 2009 ob 23:56

NIkoli mi nisi bila všeč, šeŠA. vedno mi nisi, a tega kar doživljaš zdaj ti nikoli ne bi privoščila. RESNIČNO TI ŽELIM, DA Z MOŽEM REŠITA KAR SE PAČ DA. ŽELIM TI POGUMA IN ZRELOSTI IN ODPUŠČANJA. KAR BO, BO.
SREČNO, SAŠA.
duje | 6. september 2009 ob 12:48

Vsak, kdor zaide na ta forum “je tu zgolj slučajno”. Figo, vsi smo tu namenoma, eni za to da se naslajajo, drugi za to da “pametujemo”. Vsem nam je skupno to, da se praskamo”po tuji riti”. Tudi lastnica tega bloga se je včasih. Naučimo se iz vsega tega vsaj to, da če človek ne more pomagat, naj bo vsaj tiho. In v tem primeru je to še najboljše. Tega se držimo vsi, tudi Saša, ko komentira druge probleme, saj “zveličavne in ene same resnice ni”.
NATAŠIKA | 6. september 2009 ob 20:31

Bravo Saša,mene se je ta pesem pa res dotaknila.Še enkrat bravo.
gita | 6. september 2009 ob 20:45

Pesem, nabita s čustvi ki gane še tako ravnodušnega!
Saša, bila si super !!!!!
Tina | 6. september 2009 ob 21:24

Na ta forum sem zašla kar namenoma in sicer zato, ker te Saša spremljam že od poletne noči naprej. Takrat sem redno spremljala tvoje oddaje in potem sem vsa leta rada prebirala, kaj se dogaja z eno ali drugo Sašo. Mene namreč tale zadnja novica žal ni prav nič presenetila. Ko sem takole brala v medjih; dva otroka, ločitev, sem sočustvovala in držala pesti, da bo v drugo bolje. No, potem nov partner in en otrok, potem drug otrok in potem sem včasih pomislila, no, ok, mogoče bo ravno še zneslo. Ko sem pa prebrala novico o tretji nosečnosti, sem pa rekla sama pri sebi, ne, tole pa definitivno ne bo zdržalo. Poleg tega me je motilo tudi tvoje razmišljanje o enostarševskih družinah, o gejih itd. Sama sem prepričana, da je za otroka najvažnejše, da ima dovolj ljubezni in skrbi in mislim, da npr. nek homuseksualni par lahko zelo kvalitetno skrbi za otroka (en lezbični par celo poznam) in vsekakor skrbi za otroka bolje, kot številne slovenske družine v alko scenah in udarcih-pa ćeprav sta tam oče in mati. Sama imam dva otroka z enim partnerjem, s katerim sva skupaj že 13 let. Dobro se razumeva in nekako plujeva skupaj tudi kot starša, ampak moram priznati, da je to velikokrat tak napor, da je to nekaj neverjetnega. Zelo se strinjam z nekim moškim, ki je oddal svoj komentar zgoraj, saj mislim, da če ti uspe ohranjati partnerstvo, je to vsekakor največ, kar lahko ponudiš svojim otrokom. To pa pomeni, da je postelja prostor za intimo, da greš ven zvečer-kadar je to sploh mogoče z užitkom, da imaš skupne projekte s partnerjem in pa hkrati, da znaš poskrbeti tudi zase-finančno in v vseh drugih smislih. Midva si deliva na pol tudi skrb za otroke in tudi to se mi zdi dobro. Vendar pa mirno lahko priznam, da nama komaj znese ob dveh otrocih, pri petih pa bi si po moje morala rezervirati datum za seks. No, vsekakor so otroci sedaj tu in zanje morate vsi poskrbeti najbolj optimalno možno (vlaganje vanje, da bodo dobili čim boljšo opremo za odhod v samostojno življenje). In to brez pričakovanj, kaj so dolžni in komu.
Janja B. | 6. september 2009 ob 21:41

Saša, gledala in poslušala sem te na Slovenski popevki. Pogled je povedal vse. Res mi je žal.
Zavedaj pa se, da se po vsakem padcu da priti spet gor. Verjemi v to. Imela sem že ogromno padcev in še zmeraj mi je uspelo iti naprej; včasih hitreje, včasih počasneje. Drži se!
Bernarda | 6. september 2009 ob 22:07

Saša, danes si bila KRASNA!!! Drži se in pogumno dalje!
Karmen | 6. september 2009 ob 22:12

Bravo Saša!Drži se!
Pika | 7. september 2009 ob 06:10

Bil je lep in ganljiv nastop. Zelo lepo zgledaš! lp
Irena | 7. september 2009 ob 07:13

Super si bila, Saša, res. Spraševala sem se, zakaj nisi nadaljevala rajši glasbene kariere, se mi zdi, da bi bila tu še boljša kot si v tem, kar zdaj delaš.
Kar pa sem jaz videla, je to, da si sesuta.
Predvsem pa zelo močna, da si nastop sploh lahko izvedla. Prava profesionalka.
Naj sicer dodam še jaz svoje mnenje, na podlagi lastnih izkušenj. Verjetno se zdaj moža kot klop drži tista ženska, ki jo naj bi mož že nagnal in tudi njemu ni lahko. Če se bo odločil (ali se je že) za odhod iz tega zakona, pa bo njemu še najmanj lepo. Tudi njega čakajo zelo težki časi, verjetno še težji, kot tebe, Saša. Ti boš imela ob sebi svoje otroke, na začetku ti bo hudo, nato pa se boš pobrala. Tudi z Božjo pomočjo, pa naj se kdo iz tega dela norce kolikor se hoče. Mož pa bo trpel, sam in osamljen. To je dejstvo, ki se ga verjetno niti ne zaveda.
Vendar pa na silo nekaj držati skupaj in krpati - v vajinem primeru, nima smisla. Samo podaljševala bi agonijo.
Mojca | 7. september 2009 ob 08:37

Saša, zelo me je presunil tvoj včerajšnji nastop. Nekako nisem mogla nehati misliti na tvoj žalostni izraz. videlo se je da trpiš in tudi meni so prišle solze na oči. Tudi sama nimam sreče v ljubezni, sem sama s svojo hčerko, ampak sem preživela. Mislim pa si, kako težko ti je bilo, izbrana pesem ( Nekoč sem noro te ljubila ) pa pove vse. V mislih ti stojim ob strani
mari | 7. september 2009 ob 09:12

Saša je bila včeraj neprepoznavna.Tisoče gub na obrazu,o katerih včasih ni bilo sledu,pove vse.Poročni prstan je izginil,križca za vratom ni več.Saša ne daj se.Tilen PUSAR tega ni vreden.Nezrel,debel,postava kot en hlod,da ne govorimo kaj ima v glavi.Maščevalo se mu bo,brez skrbi.Jaz mu želim vse najslabše.
Andreja | 7. september 2009 ob 09:16

Vse dobro želim vaši družini. Vem, da je preizkušnja huda, vem pa tudi, da jo boste zmogli. Vse dobro in veliko božjega blagoslova.
ana | 7. september 2009 ob 09:17

Saša, razočarala si me v tem smislu, kako si sploh sprejela, da odpoješ ravno to pesem v tem trenutku, ko ti gre narobe. Če bi bila katera druga, ampak ne ravno ta. Ali si se mu hotala zasmiliti….mislim, da ne bo prav nič pomagalo.
Karmen | 7. september 2009 ob 09:32

mari,joj kok si ljubosumna.Saša je izgledala zelo dobro.Pišeš o tisočih gubah.jaz jih nisem opazila..joj kok ste ene ženske foušene da je joj!!!!
Odpela je res super in tudi izgledala je zelo dobro.Da ne govorimo o tem,da je zbrala toliko poguma in šla kljub vsemu na oder.Bravo Saša!

Pa ti vaši nasveti…za kozlat.To je samo njena stvar in vaši nasveti ji zdaj prav nič ne pomagajo.
Nekateri ste omenili,kako ji vse to ne privoščite…v naslednjih stavkih pa vaše besede zopet prizadanejo.Ali res ne morate biti vsaj v teh trenutkih tiho?Grozni ste..

Duje je lepo napisal:
“Naučimo se iz vsega tega vsaj to, da če človek ne more pomagat, naj bo vsaj tiho. In v tem primeru je to še najboljše.”
Janja B. | 7. september 2009 ob 09:53

Da ne bi slučajno prišlo do kakšne napačne interpretacije mojega včerajšnjega zapisa dodajam še naslednje; Saša, tvoj pogled je povedal vse. Drugače pa se mi zdi, da si korektno izpeljala svoj nastop in čestitam ti za zbrani pogum. Priznam, da sama na tvojem mestu tega poguma ne bi imela. Vse čestitke.
Drugače pa se tudi jaz delno strinjam z DUJEVIM zapisom, in sicer predvsem z zadnjim delom, da bi se morali vsi, povdarjam VSI nekaj naučiti iz te zgodbe, ker ene in edine resnice nikoli ni bilo in je nikoli ne bo.
Saša, verjemi v tisto, v kar verjameš, da ti bo pomagalo!
Tanja | 7. september 2009 ob 10:11

Saša!
Tvoj včerajšnji nastop mi je segel globoko v srce.
Sočustvujem s teboj.
Iskrene četitke. Zelo si močna.
Mislim nate, molim zate in za tvoj zakon.
Zaupaj Gospodu - popelje te na pravo pot.
Melita | 7. september 2009 ob 10:40

KEr zmeraj zamudim vse, kar je vredno ogleda, me zanima, če se da kje videt posnetek tvojega nastopa? Bi bila zelo vesela, čeprav tudi brez tega verjamem da si bila super.
Janja B. | 7. september 2009 ob 10:45

Melita, če pobrskaš na spletni strani od RTV-ja, ali pa če pogledaš ponovitev, ki pa ne vem kdaj bo, sigurno pa bo. Poglej v napovednik. Upam, da sem ti kaj pomagala.
Melita | 7. september 2009 ob 10:50

Vsepovsod imajo samo možnost ogleda videa nastopajočih, ki so tekmovali. POnovitve pa nisem nikjer zasledila.
Pa vseeno hvala za pomoč.
Janja B. | 7. september 2009 ob 11:13

Melita, pojdi na RTV spletno stran, potem na Avdio/Video in na Slovensko popevko; tukaj je celotna oddaja, potem prebrskaj do približno 70 minute in videla boš Sašin nastop. Oglej si ga, ker je res ganljiv nastop.
Kdaj pa bo ponovitev, pa tudi jaz ne vem.
Neža | 7. september 2009 ob 11:35

Čestitke Saša za tvoj nastop, samo iskrene čestitke!
Melita | 7. september 2009 ob 11:58

Hvala, Janja B., sem si ravnokar ogledala nastop.
Seveda se niti nisem trudila zadržati solz-lahko rečem, samo BRAVO Saša, da si zmogla.
ToRa | 7. september 2009 ob 11:58

Saša je včeraj izgledala dobro, razen zdela se mi je žalostna.
Najboljše pa je, da se človeka pusti na miru.
Mislim, da si to tudi ona najbolj želi.
Saša - Vso srečo!
Klemen | 7. september 2009 ob 13:05

To je, po naslovu sodeč, sicer namenjeno ženskam…pa vseeno: Saša, čestitam za ganljiv nastop na Slovenski popevki in želim, da probleme z možem uredita čimbolje in čimprej. Če je možno, v vsakem primeru pa…naj bo Bog s tabo in tvojimi in vam pomaga!
nataška | 7. september 2009 ob 13:21

Saša, za to je bilo potrebno pa toliko poguma … Močna ženska si, uspelo ti je odpeti tako pomenljivo besedilo zimzelene melodije … Sama ne bi zmogla … Se zgodi, da pred razredom ne zmorem prebrati žalostne, s čustvi nabite ali pomenljive pesmi … ker v vsaki najdem delček sebe …
Iskrene čestitke za nastop in veliko moči v prihodnje.
darja | 7. september 2009 ob 15:01

nisem si mogla kaj da se ne oglasim ob tolikih nasvetih, men se je življenje porušlo na stara leta, sem v tretjem življenskem obdobju, po vrhu vsega sem še invalid in rabim pomoč, vsaj za osnovne stvari(prehrana), pa nisem obupala, zato bom rekla tako vsak lahko svetuje po svojih izkušnjah ali mišljenju, življenje pa je čist drugačno , kot bi sami želeli, saša rekla ti bom nikol ne obupaj ni važno kolk krat se ti življenje podre važno je da se zopet pobereš, in pri vsem tem ti nihče ne mora pomagat sama moraš čez ta pekel, ne veš pa kako si srečna po drugi plati imaš otroke, imaš zdravje, začni cenit to kar trenutno imaš, jaz osebno ti želim samo zdravja če boš zdrava boš tud marsikaj premagala darja
Svea | 7. september 2009 ob 19:36

Sasa, drzi se.
Verjemi, vse se uredi. Poisci moc v sebi, zanesi se nase.

Z nastopom na popevki si dokazala, da zmores! Aplavz!

In objem na daljavo… S.
Tjasa | 7. september 2009 ob 20:03

Saša, čeprav s podočnjakci - zelo si bila lepa sinoči (frizurca ti nenormalno paše). In res tudi od mene kapo dol, da si zmogla zapeti prav to pesem.
Vita | 7. september 2009 ob 20:25

Saša, enkratno doživeto zapeta pesem. Zmagovalka si nedvomno! Čudovita, lepa, čutna! Vse čestitike tudi za tvojo materinsko vlogo. Sicer pa ohrani svoj ponos, energijo črpaj od tistih, ki jih imaš najraje in so iskreni s tabo. Le tako boš zmogla in se odločila, kako naprej po poti življenja. Vse poti vodijo v oazo harmonije doma. Želim ti veliko sreče in miru.
Petra | 8. september 2009 ob 00:50

O vsem kar se tice Sasinega privatnega zivljenja bom spostovala njeno zeljo in ji dala mir…nobenega komentarja na to temo. AMPAK, zenska ki po 5 otrocih zgleda tako kot Sasa je zame WOW. Jaz res ne vem kje zenske vidite podocnjake in gube…zame je ona dama (ne wannabe dama-kot je vecina fufastih koz danes)…ampak res dama. Ozrite se malo okrog sebe (ali pa kr v ogledalo ce upate) in poglejte kaksna je danes povprecna najstnica ki niti rodila se ni, pa ze ima min 15kg prevec…
Sasa, cudovito zgledas in cestitke za krasen nastop in pogum.
marjan | 8. september 2009 ob 12:32

Prebral sem en zapis na blogu pa mi je vse jasn. Tistega o kinu namreč. Naredila sta drzno izbiro in pustila otroke same 2 uri, ja celi dve uri. Aja, pa še obletnica je bila, če se ne motim in nato Sašo začnejo motit reklame, nato je bedn film, nato hoče klicati otroke, nato jo tišči… krasna obletnica.

Kar srh me spreleti, da bi jst mogu prenašat tako žensko!
Johnny | 8. september 2009 ob 13:07

Nastop na Slovenski popevki je bil grotesken. Pogrebna obleka in izraz na obrazu, besedilo pesmi pa naj bi razodevalo sprijaznjenost z minljivo usodo. Človek, ki si želi družinske težave reševati za domačimi štirimi stenami (večina nas je menda takšnih?), najbrž ne hodi o tem prepevat na TV.
Lučka | 8. september 2009 ob 17:39

Draga Saša,
ne spremljam rumenega tiska in ne tvojih blogov … Zdaj sem te zbrskala na spletu, ker sem preprosto - morala. Evo, vidim vse to, berem …
Res, nisem v sceni, niti na sceni, zato nisem vedela za vse te štorije …

Preprosto sem te poiskala, ker ti moram napisati, da je bil ta nastop - neopisljivo lep. Spremljaš me že drugi dan in še zdaj me spreletava srh … Tako zelo doživeto, občuteno, čutno, pretresljivo globoko … Čakala sem poklon in nasmeh na koncu, ker sem bila prepričana, da je bil to nastop in da si se tako izredno vživela. A ni bilo tistega tvojega širokega prešernega nasmeha na koncu … Zmedlo me je. Nisem razumela ….
Zato sem zdaj toliko bolj iskala tvoj naslov, da popišem svoje občutke ob gledanju, poslušanju in ti - čestitam.
Zdaj razumem … Bolj razumem ….
Težko bi le odnastopala tako doživeto. Mojstrsko! Ne vem, če je mogoče … ne vem …
A to je bila tista globoka, prvinska bolečina iz drobovja in srca … Ni ti bilo treba nastaopati. Preprosto si - izlila …. Seveda je to vse prej kot preprosto. In res res iskrene čestitke k pogumu, k odličnemu nastopu (izvedbi) in še enkrat - k pogumu.
Saša, zmogla boš. Le z neumnostmi se ne obremenjuj, čeprav jih je povsod polno in rinejo skozi vse špranje in jih je preveč okrog nas in še bolečino povzročajo. Ne … pusti to … Škoda je tebe, tvoje čiste energije, ki jo izžarevaš, odkar se te spomnim iz drugih vlog ….
Čuvaj se in svoje zakladke.
Vem, da si zrela, da boš zmogla odplaviti bolečino in da v tebi ne bo prostora za zamere … In … Spet boš zagledala sonce, ki je zmeraj z nami.
Saša, pogumna si.
Bravo!

Ej, ne opusti petja!!!
Vso srečo!
Lučka
Jelka | 8. september 2009 ob 19:09

Saša, žalostno je, da pri svojih letih in preteklih življenskih izkušnjah še nisi spoznala, da PRINCEV NA BELIH KONJIH NI VEČ! Ostali so samo še konji! Jaz sem približno tvojih let, imam dva odrasla otroka, moža, s katerim sem v zakonu, lahko rečem, da kolikor toliko uspešno že 27 let, ampak, če bi ostala sama, si nikoli, ampak res NIKOLI več ne bi nikogar nakopala na glavo. Se imam pa preveč rada in mi ni treba tega! Malo za razmislek!
NATAŠIKA | 9. september 2009 ob 08:22

Pozdravljena Saša,še enkrat iskrene čestitke za tako ganljiv nastop,bila si res super.Tudi sama imam dva otroka,5mesečno punčko in 2.5 letnega fantka.Res te občudujem kako ti s petimi otroci vse rata ampak saj kjer je volja je vse.Bravo.Gospodu Marjotu bi pa povedala,da tudi sama nisem bila že najmanj 3leta v kinu in če bi se danes odpravila bi imela čisto enake skrbi kot Saša.Mislim,da je ta vaš komentar res malo mimo gospod Marjo.V življenju pride čas za vse,sedaj ,ko so otroci še tako majhni nas malo več rabijo ,tako,da kino in podobne zadeve damo malo na stran,to pa ne pomeni,da je mož zapostavljen.
Petra | 9. september 2009 ob 09:31

Natasika, sej tukaj ne gre dejansko samo za kino…Mislim da je Mario kino navedel le kot primer, v ozadju pa po mojem mnenju je zapostavljanje moza. Oprosti, ampak ce si zenska ne more vzet 2 urci da jih prezivi sama z mozem brez da bi otroke zraven “vlekla” je to meni malo pretirano. Kako pa potem delate 8 ur v sluzbi…kaj klicete domov /v vrtec na vsake 15min? Mislim da vecina zensk naredi to napako: ko rodijo postanejo samo mame, “biti zena” pa ni vec pomembno. Tudi jaz imam 2 otroka, en je star 1 leto, drug 3 leta pa jih z veseljem prepustim babicam na cuvanje in greva z mozem kam sama. In sva oba vesela, otrokom pa tudi nic ne manjka. Sem ponosna mamica, ampak sem tudi zenska in zena…in vedno bom!
Petra | 9. september 2009 ob 09:35

Pa gospod je Marjan, ne Mario…se opravicujem.
NATAŠIKA | 9. september 2009 ob 10:25

Petra,meni pa gredo te teme o zapostavljanju možev že malo na živce.Tej moži se znajo naredit pa res včasih kar malo ubogi,pa saj jih razumem,ne si mislit da jih ne.Zato pa pravim da smo ženske včasih že kar malo umetnice ,ker probamo vse izpeljat tako,da bo za vsakogar dobro.Ja moje mnenje je,da moramo začeti biti drug do drugega bolj strpni in začeti moramo prav doma.Ljubezen in občutek da si ljubljen se mora ohraniti iz dneva v dan.Tako začnimo dan na tak način,da si povemo,da se imamo rade,da povemo svojemu možu,da ga ljubimo in našim otrokom da so naši sončki pa bo vse lažje in znosnejše.Pa lep pozdrav.
nadica | 9. september 2009 ob 10:43

Nataška, kolk si ti otročja. Vse bo rešlo to, da rečeš možu, da ga imaš rada, pa bo vse ok. Čez kakšnih 15 let boš drugače govorila, ker boš imela drugačne izkušnje. Ko bi le bilo vse tako enostavno. Tudi Saša je bila še pred 2 meseci prepričana, da se imata rada z možem. Sta bila z otroki na Bledu, sta se objela in je bila vsa blažena. No, in kaj je ratal čez poletje…..žal.
NATAŠIKA | 9. september 2009 ob 11:44

Ja,ko bi si vsaj vsi dovolili biti tu pa tam otročji bi bil svet že lepši.Še jutri ne vemo kaj nas čaka,kaj šele čez 15 let draga Nadica.Zato živimo sedanji trnutekin in si DOVOLIMO BITI tudi kdaj otročji.Zame Nadica je to pohvala.
NATAŠIKA | 9. september 2009 ob 11:53

In Nadica ne ,da bo to vse rešilo,to bo preprečilo,da bo kadarkoli sploh kaj za reševat.
Petra | 9. september 2009 ob 12:25

Se delno strinjam z nadico…sicer ne v tem da si otrocja Natasika, ampak da z vsakodnevnim ponavljanjem mozu “ljubim te” pri cemer pa se venomer oklepas otrok, skrbis in mislis le nanje se moz ne bo pocutil prav nic ljubljen. Za mene to sploh ni partnerstvo, ce se VSE vrti samo okoli otrok, moz in zena pa si ne vzameta nic casa da ga prezivita skupaj in sama, da se zabavata in imata fino kot sta se imela preden so prisli otroci. Vem kaj mislis s tem ko reces da se mozje vcasih naredijo bogi, tudi moj se….ampak prekleto dobro jih pa razumem, ko cez cas ugotovijo da je njihova zena na svetu samo se zaradi otrok… mislim… kako neki se clovek lahko pocuti dobro in ljubljen, ce za obletnico zeno odpelje v kino, ona pa samo tarna da hoce domov otrokom, na wc, da je film dolgocasen…ljubezen pa taka….za znoret res.
Karmen | 9. september 2009 ob 12:36

Kaj če bi šli razpravljat nekam drugam…ali vas je Saša prosila mogoče za kak nasvet?Mislim,da je le prosila za malo miru!!!!!
Jaz pa mislim,da ste vsi malo neodgovorni,otročji,…da tule pred njenimi očmi debatirate o njenem privatnem življenju,ki se vas res ne tiče.
Petra | 9. september 2009 ob 12:45

Karmen…ce Sasa hoce mir potem naj ne pise blog o svojem privatnem zivljenju, poleg tega pa naj naslednjic onemogoci komentiranje (kar se da). Jaz ji iskreno ne zelim nic slabega, se vec, kot sem zgoraj napisala jo kot mamico 5 otrok zelo obcudujem. Sploh pa vse kar sem napisala je debata z natasiko, kjer sem govorila na splosno in ne o Sasi. Drugace pa, chill out woman…zvenis histericno.
ana | 9. september 2009 ob 12:56

Po par dneh sem spet pokukala sem in po odzivu sodeč na popevko in na vse komentarje, sem kar prepričana, da Saša ne more zdržati toliko časa tiho. Ko pa berem Karmen…(oprostite, nočem biti nesramna,niti žleht) imam občutek, kot da to piše sama Saša. V bran sebi, kar bi imela celo prav. Ker če ne bi pričakovala takih in drugačnih komentarjev, Saša ne bi niti napisala zadnjega
pisma.
Karmen | 9. september 2009 ob 13:09

Ne,nisem Saša.Samo želim ji dobro in želim ji mir.To je vse.Ne,nisem histerična,samo če se postavim v njeno kožo razumem in vem,kako se v teh trenutkih počuti.Vem kako lahko srce boli,se trga…in ne razumem,da ji samo v teh trenutkih ne daste vsaj malo miru.Pravzaprav je žalostno,da tega ne spoštujete.Bila je vsaj toliko ‘fer,da je napisala zadnji post,pa čeprav ji ne bi bilo treba in verjamem,da ji je bilo tudi to težko.
Bi bilo pa res lepo,ko bi Saša Pogledala na svoj blog in videla same spodbudne besede…da bi ji le malo lažje bilo….
Saj,če ne razumete…tudi prav.
kaja | 9. september 2009 ob 18:18

Prvič na blogu danes. Ne morem verjet kako škodoželjni in zlobni smo lahko ljudje. Naslajat se nad stisko drugega. Saša piše in ima svoj pogled in mnenje na določene stvari. Stvar vsakega posameznika je ali to sprejme. Vsak od nas ima svoje mnenje in nikoli se vsi z vsem ne bomo strinjali. Držim se življenskega reka živi in pusti živeti. Sem ločena in prav tako samohranilka. Ni enostavno. Saša drži se. Vse čestitke za nastop na slovenski popevki. Vsaka slaba stvar je za nekaj dobra. Vedno.
Lina | 9. september 2009 ob 19:20

Saša, na Helipolisov kontakt sem ti skušala poslati mejl, pa ne vem, če je šel čez. Lahko pogledaš in če ga nisi dobila, sporočiš na mejl, s katerega ti sedaj pišem?
Saša L. | 9. september 2009 ob 20:01

Draga Saša! Iz srca ti čestitam za nastop! Bila si videti čudovito, kljub žalosti, ki je obležala na tvojih ustnicah in v očeh. Težko je izgubiti zaupanje, a včasih vredno iti čez trnje, saj lahko morda ponovno zgradiš boljši, resničnejši in globlji odnos. Včasih je ceno za to kljub vsemu vredno plačati. Želim vama vse dobro, skupaj ali narazen. Poljub za srečo! S.
Neron | 9. september 2009 ob 22:05

Saša, vse se vrača, vse se plača. Pred 2 mes si pljuvala po ljudeh, drugačnih od tebe, ki nikomur nočejo nič slabega, zdaj pa imaš. Upam, da si se kaj naučila iz tega.

Zanimivo je, da se imaš za kristjanko, pa v javnosti žališ sočloveka, namesto, da bi imela rada ljudi takšne kot so. To zame NI kristjan!!!!

Sicer ti pa ne želim nič slabega in upam, da se ti bo življenje uredilo.
magda | 9. september 2009 ob 23:09

Jaz sem se tudi na smrt zaljubila v več kot desetletje mlajšega, pa me kljub simpatiji ni hotel, ker nimam imidža in položaja. Ko mi je bilo hudo za njim, so me vsi svarili, da bi si prej ali slej poiskal mlado svojih let in da bom potem še bolj trpela kot zdaj zaradi neuslišane ljubezni. Ravno take primere, kot je Saškin, sem imela za svetal zgled, da so takšne ljubezni vendarle možne in zato mi je žal, da dobiva ta ljubezenska pravljica toliko žalostnega pridiha.
Bojana | 10. september 2009 ob 11:15

Saša,
verjemi vase,ne daj se.Prekoračila boš težko pot za seboj a tvoja volja in pozitivna energija,ki jo imaš zelo veliko se ti bo v vsem obrestovala.Pa srečno tebi in Tilnu in pa seveda tvojim sončkom.L.P.
Vseeno | 11. september 2009 ob 19:12

Draga Saša,

tu sem praktično po naključju (ki ga nima smisla opisovati) in o tej zadevi vem le to, kar ste sami napisali zgoraj. Še več, sploh me ne zanima kaj se dogaja v tujih družinah (razen če lahko pomagam, kar pa se redko zgodi).

Vem pa tole, in upam, da vam bo koristilo: tudi v Sloveniji, pa naj se sliši še tako neverjetno, JE mogoče kratko malo izklopiti javnost in sploh tuje mnenje o sebi.

JE mogoče dosledno ne brati in ne poslušati tujega trobezljanja o sebi.

Težko je (na začetku - oziroma se bolj tako zdi), a JE mogoče. In občutek svobode je nepopisen!

Občutek, ko prilezejo k tebi kvazi prijazelji, znanci, sosedje in te sprašujejo, kaj si misliš o “tistem”, kar je ta ali oni rekel ali napisal o tebi…. ti pa jih sem jim lahko iskreno zasmeješ v obraz in jim iskreno poveš, da nimaš pojma - in da te tudi NE ZA-NI-MA.
Verjemite, že tisti frisi so vredni truda! :)

In tudi za otroke, če mi dovolite to pripombo, bi to znala biti dobra navada, ki bi okremenila njihovo samozavest in samostojno mišljenje.

Za konec pa še tale pripomba: v zadnjih nekaj letih, predvsem pa v zadnjem času, mi je postalo - žal - kristalno jasno, da je s prevladujočo psiho na Slovenskem res nekaj hudo, hudo, HUDO narobe. Pomanjkanje so-čutenja (kar ni isto kot verbalni izrazi “sočutja”) meji že na patologijo.

Kar je samo razlog več, da takšno, toksično javnost IZKLOPITE.
Ne pozabite: je mogoče!

Pa veliko sreče vam želim.
Iskreno.
Vseeno | 11. september 2009 ob 19:21

“In so mi govorili - ugasni računalnik, vendar ne moreš, ker veš, da pišejo o tebi. ”

??!

Seveda lahko.
LAHKO.

Pa še lahko! :)

In vem, o čem govorim.
Iz lastne izkušnje govorim.
anja | 13. september 2009 ob 14:17

ko sem gledala Sašo na slo. popevki sem videla žalost v očeh. sploh se ni nič posmejala ali kar koli….že pesem je odpela zelo žalostno, je v tla gledala….tako da mislim da je saša resnično žalostna.

Saša, verjemi da bo vse v redu.
Z Tilnom bosta rešila vse nesporazume, to ne mislim ampak vem.

Vse kar se zgodi se zgodi z razlogom. Mogoče pa ti bo prav ta dogodek pomagal da boš spoznala določene stvari in ljudi.

Bog ve kaj dela!
Zaupaj mu.
Lučka | 13. september 2009 ob 19:16

Pozdravljeni Saša…
upam, da so se zadeve vsaj malo umirile in
da življenje teče z vašimi ljubimi otročički mirno naprej…

NAJ VAS VARUJE ON, KATEREMU ZAUPATE
IN VANJ VERUJETE!
Franja | 14. september 2009 ob 11:36

Bog da hoče kdo videti naše probleme katere namerno damo v javnost, da bi nam - kot je rekel “pomagali nositi breme” - ljudje; ki pa so vsekakor različni!
Eni nam privoščijo naše gorje, drugi pa rečejo resnico - Bog nas po naših “križih” uči za naše otroke!
Več imamo otrok - več smo se dolžni naučiti - za njih!
Da bodo kot odrasli ljudej znali sprejemati težo dneva, razumeti soljudi in predvsem - ODPUŠČATI!
Anja | 14. september 2009 ob 12:06

O Bog!! Ne morem verjet, da se eni tukajle znašate nad človekovo bolečino. Da Vas ni sram. Če že dajate komentarje ob tako zelo težki in boleči temi, potem prosim pretresite pred uporabo svoje zakrnele možgančke in dajte en vzpodbuden kometar ob katerem bo človeku lažje, ne pa da se bo še enkrat zjokal in po možnosti šel tudi na stranišče ob vaših puhlih izjavah. Vsekakor se bodo tudi Vam enkrat “obrestovali” takile komentarji, ko se Vam bo zgodilo podobno. Takrat prosim še enkrat premislite, če je bilo vredno drugim privoščiti in dajati zbadljive komentarje… Saša tebi pa želim, da bi rešila vse težave in bila še močnejša in ponosna nase, saj si IZJEMNA ŽENSKA s pravim pomenom besede.
Pika | 14. september 2009 ob 14:24

SAAAAŠAAAA,KJEEE SIII?
magda | 14. september 2009 ob 18:35

Za Anjo:

Lepo te prosim, a so komentarji krivi za Sašino bolečino? Ali je kriv tisti, ki mu je dala srce in dušo in otroke, pa je kljub temu zavil na stranpot? J
Karmen | 15. september 2009 ob 11:08

Magda,a ne dojemaš kaj je Janja napisala?Da se znašate nad človekovo bolečino.Razmisli malo,predno butneš kaj tako neumnega.Po vseh teh postih bi pa že lahko vsaj dojela malo,če že ne razumeš,da človek v teh trenutkih rabi kako spodbudo,ne pa nabijanja z vaše strani.
Andreja | 15. september 2009 ob 14:28

Pozdravljeni Saša!
Hm, moram reči, da je izredno hudo, ko se znajdeš v taki situaciji, kot ste se Vi, in dejansko drži: partnerji krivijo, no, ali pa krivimo, vedno druge, nikoli pa SVOJEGA partnerja, ki je pri vsej zadevi najbolj kriv, v Vašem primeru g. Tilen! ŽAL, vendar tako to je. Zame osebno pa velja tudi to, da ženska, ki drugi prevzame partnerja NI NOBENA BABA ampak navadna “luzerka”, ki ni sposobna dobiti “frei” moškega, se pravi moškega brez obveze (brez žene in družine nasploh). Najbolj hudo pri vsem pa je, da na najslabšem pristanejo naši podmladki, naši srčki, ki so zmedeni in ne vedo kdo ima prav; oči ali mamica. Ga. Saša, pregovor pravi čas celi rane, samo da mine ta čas je PA ZELO DOLGA DOBA, ŠE POSEBEJ v primeru, ko imaš partnerja rad. Kaj naj Vam zaželim. Iskreno, NE VEM, ker najlažje je pametovati drugemu, ko si sam v dani situaciji pa “zmrzneš.” Torej, jaz osebno bom rekla sledeče: če bi meni partner naredil kaj podobnega, iskreno povedano ne bi mu oprostila, vendar so tu tudi otroci in seveda čustva, ki jih do njega gojimo. Premislite SAŠA, premislite dobro in sledite svojemu SRČKU. Kar pišemo mi, ljudje, ki Vas bodrimo ali grajamo, naj vam bo samo v razmišljanje in ne v breme.
Za konec; IMEJTE SE RADI, ja, SEBE IN SVOJE OTROKE, kajti ostali pridejo in grejo, v to skupino ŽAL spadajo partnerji in partnerke.

Andreja
Andreja | 16. september 2009 ob 07:06

Sicer pa-tu se pokaže kako ničvredno je najino nekdanje prijateljstvo, ko je v igri večja naklada…

Še vedno, tudi če kdaj zares ostanem sama s petimi, bom trdila, da je bolje in lepše imeti oba-očeta in mamo. Ne samo enega par dni in nato drugega par dni. Oče in mama naj bi bila zgled tega, kakšno je pravo partnerstvo, kaj pomeni biti eno, kaj pomeni ljubiti se. Žal se mi je ta hip v življenju vse obrnilo. In mi je hudo, boli, potrebujem čas in potrebujem mir. Zato prosim za mir.

ga. SAŠA!

copy-paste napisanega;
am, mislim si kako Vam je hudo, ZARES, ampak…. ali ste dobro premislili kaj ste pisali ali ste zgoraj napisano pisali v jezi in agoniji, ki se te dni dogaja okoli Vas? Napisala bom čisto po domače, nič načičkano in UPAM, da Vas ne užalim. Že res, to o nakladi, rumenem tisku, ampak omenjeno za vzgojiteljico….tudi jaz sem slišala isto zgodbo, pa ne iz lady, temveč iz,.. In še marsikaj drugega sem slišala, kar ljudje sploh ne vedo. To kar je pisalo v Lady, Saša saj veste, nekaj je res, v vsaki “laži”je tudi nekaj resnice, ki jo je treba izluščiti. Ne odvrzite prehitro nekdanjega prijateljstva, ker še sama ne veste kaj je res in kaj ne, ali ne ga. Saša! Pri vseh nas ljudeh je v takih situacijah isto; vrtimo se v začaranem krogu, izhoda pa nikakor ne najdemo. Že včeraj sem Vam napisala, da sledite svojemu srcu, vendar preudarno in prej globoko vdihnite, lažje Vam bo in NIKAR drugih ne obsojajte za napake moža. Sama moža najbolje poznate, premislite in se pogovorite, če je pametna tudi “tretja”oseba se bo umaknila, razen ČE…. Tale ČE Saša, pa Vi in Vaš mož najbolje poznata. JAZ OSEBNO DRŽIM Z VAMI. IN ZAKAJ DRŽIM Z VAMI? JAZ ŽE VEM ZAKAJ, IN VI TUDI.
Prijeten in umirjen dan Vam želim
Andreja
Dajana | 18. september 2009 ob 20:14

Poslušaj to, morda ti bo pomagalo: http://www.youtube.com/watch?v=yGClH_3I9Uo&feature=related
Anja | 21. september 2009 ob 14:43

Draga Magda! Priporočam ti, da še enkrat prebereš moj komentar in potem kritiziraš. Očitno me nisi razumela saj nisem rekla da so komentarji krivi za njeno nesrečo. Le da ji situacijo poslabšajo. Zato drugič prej premisli in nato blekni.
Mojca | 8. oktober 2009 ob 18:15

Draga Saša,
verjamem v ljubezen… in žal mi je za vsak par,
ki mu ne uspe. Ne bom dolgovezila - molila bom za vaju
Pa eno svojih pesmi ti poklanjam.
Sama imam štiri otroke, sem razvezana… če bo kdaj priložnost, bi te želela spoznati.
Vse dobro,
Mojca

OB TEBI
Ne morem posrkati tvoje žalosti,
lahko pa prestrežem tvojo solzo.

Ne morem izbrisati tvoje bolečine,
lahko pa držim tvojo dlan.

Ne morem ozdraviti tvojih ran,
lahko pa čutim s teboj.

Ne morem rešiti tvojih težav,
lahko pa sem tiho ob tebi.

Ne morem razumeti vseh tvojih dejanj,
lahko pa vidim lepoto tvoje duše.

Ne morem te spreminjati,
lahko pa ob tebi spreminjam sebe.

Ne morem živeti tvojega življenja,
jaz lahko ob tebi Živim.

Ne morem ti dati sreče,
lahko pa sem srečna, da SI.

Ne morem biti tvoja odrešitev,
lahko pa te imam rada.

In nekega dne, morda,
se stopi bolečina,
zacelijo rane,
sreča zamenja žalost
in v svoji najgloblji tišini
najdeš rešitev…
Sasa | 8. oktober 2009 ob 21:38

Ej, Mojca, kako lepa in kako zelo resnična je tvoja pesem! Hvala ti, a veš, da sem kar solzna… Ne želim več govoriti o meni in moji družini, a le toliko-spoznala sem, da se iz bolečine res lahko rodi lepota in še več ljubezni med možem in ženo!
Poldka | 18. december 2009 ob 20:55

Saša naj bo moč na tvoji strani :)
Alethea | 23. december 2009 ob 02:28

Spoštovana Saša,

smo tik pred božičem in tudi sama sem nehote naletela na medijske informacije. Pojma nimam kakšna je resnica, ta je samo Vaša in samo upam, da bo tako ostalo.

Kruto pa je to kar se Vam je dogajalo, totalno.. sama sem šla in grem skozi podobno zgodbo in vem kako grozna občutja me spremljajo, pa koliko vprašajev in solz… koliko sramu in ponižanja… in da moje ntimne stvari vedo ljudje, ki jih to prav nič ne briga - groza, čutila bi se povsem izdano in ponižano. in omenjeni novinarji vsekako ne moji prijatelji, pač pa nekdo, ki zgolj žrtvuje tako imenovno prijateljstvo za prazen nič.
Groza, groza in še enkrat groza..
Ne bom Vam rekla, da zgolj verjamem v večno ljubezen in da bo še vse ok… takšni grozni trenutki so namreč znanilec tega, da nekaj ni bilo ok, in da so tam zadaj čustva, ki so veliko pretežka da bi jih kar pozabili.. za težke stvari gre, kjer je potrebno ogromno dela… in dvomim, da to ženska kdaj pozabi, četudi naravno preko ene jeze in žalosti odpusti. Kruto je beseda, ki zame najbolj opiše situacijo..

Ker smo tako blizu Jezusovem rojstnem dnevu - dnevu, ko Bog prihaja k nam, da nam pove, kako sveta, čista, božja in nenadomestljiva je mati, kako sveta, vredna in božanska ste tudi Vi v tej svoji materinskosti, Vam ob tem želim, da boste v teh dneh čutili to Vašo vrednost, ki jo oznanja Novorojeni.. In naj bo z Vami tudi Marija, Mamica, ki je bila v vsej polnosti ženska, in je poslušala sebe, vsa svoja čustva, ona je čutila sebe, v tem je bilo njeno dostojanstvo… Vam želim te dostojanstvene Marijanske drže še naprej, in vednosti, da Vam tega nihče ne more vzeti, pa če stori karkoli.
Pa držite se med prazniki, verjamem da ne bo lahko… A niste sama, mislim na Vas! BVB!
+
Tanja | 30. december 2009 ob 02:06

Živijo,Saša
Moram priznati da pojma nisem imela o nobeni stvari,ker trače preskočim.Pa lej ga vraga,te frizerke pa res vse vedo.
Z eno besedo mi je vzelo sapo.Jezna sem na vse dece po spisku.Ljubezen pride in gre,ostane pa prijateljstvo in spoštovanje do partnerja,samo deci pa res mislijo,ko ni več doma ljubezni ,grem pa drugam,a kar tako do smrti ali kaj.Vsi se premalo vprašamo ,kaj pa otroci,ki pri celi stvari najbolj trpijo.To me pa res razjezi ,ta moška sebičnost.Tudi meni se je v življenju zgodila ljubezen izven zakona,pa je pamet zmagala,ker enostavno tudi pomislit nisem mogla da bi spravila otroka ob očeta zaradi mesenih užitkov in trenutne ljubezni,ki bi tako ali tako kaj kmalu umrla.
Moj sin ima 32 let,pa mi je enega lepega dne rekel,veš mati,če si pa kaj dobrega naredila na tem svetu,je pa to,da si mi najdla krasno dobrega očeta.No evo,sem si mislila,a jaz naj bi mu ga pa vzela,hvala bogu,da se mi je ob pravem trenutku razjasnilo
Saša,želim ti ,da se ti v Novem letu zgodi en velik preobrat,in da se ti vrne,kar si dajala
Srečno tudi tvojim sončkom
ana | 28. januar 2010 ob 14:00

Draga Saša,

Upam da so se ti težave že razkadile in da hodiš z glavo pokonci, sem držala pesti zate in tebi ljube, žal mi je zate in da se ne moreš umakniti v moj svet in preprsto malo,, počiti,, od vsega ali pač, mogoče ti pa le uspeva !

Ostale predvsem tiste ,, s slabo karmo,,bi pa malo opomnila na njihov prag, saj ponavadi ravno taki največ pri drugih ,, pometajo,, !

Saška zate pa mnogo, res mnogo lepega, miru in tistih drobnih daril življenja v tem letu in naprej….

Ana
mare | 16. februar 2010 ob 23:35

Saša!

Zgrožen sem bil ob prebiranju pošte, ki je prišla na moj e-naslov. Tista izjava Tilna namreč, da naj bi se pater Christian zaljubil v Sašo…
P. dr.Christiana Gostečnika poznam že vrsto let in za vse, kar mi je pomagal v mojem življenju lahko izrečem le globoko hvaležnost. Ni bilo lahko, veliko je bilo škripanja z zobmi in sumičenj, a on je vstrajal neomajno in brezkompromisno. Vedno sem imel možnost, da lahko izstopim, a nekje v globini srca sem slutil, da govori resnico. Prečital me je še predno sem odprl usta.
Na svoji šoli za starše je povdarjal in prepričan sem, da bo do konca le eno:
Otroci so ogledalo staršev in niso grdi ali slabi. Urediti je potrebno pri sebi in uredili se bodo tudi otroci. Ne bodite podivjani moški in ženske. Umirite se kot mame in skušajte začutiti svoje otroke,
umirite se kot očetje in vlijte poguma svojim otrokom.
Žal v našem slovenskem prostoru primanjkuje očetov, ob katerih bi se otroci lahko počutili varne.
Pa še eno. Umirjen moški bo lahko zaznal napetost v ženski, pogedal jo bo kot pogleda povišano temperaturo na svojem termometru. Lahko pa jo ignorira in se spreneveda, da termometer laže, a s tem tvega in škoduje le sebi,
Iz vsega kar sem ob p. dr. Gostečniku spoznal, lahko le sklepam, da ona izjava zgoraj ni izjava očeta, ampak podivjanega in pomilovanja vrednega moškega.

S spoštovanjem,

Mare

Povej tudi ti

« NAZAJ… EVO MENE… »

DRAGE MOJE…

Povedali so

Povej tudi ti

Saša Einsiedler

Sašin blog

Kategorije

Arhiv

Povezave

Znanci iz sosednjega bloga