Pa smo prišli z morja. Bilo je še bolj naporno, kot sem mislila, da bo. Pa ni bilo čisto nič narobe z našim apartmajem-ravno nasprotno! Imeli smo super dovolj prostora za vse, zakonska postelja celo ni bila široka le meter štirideset, kot je ponavadi v hotelih, temveč dvajset centimetrov več in Urška je brez težav spala med nama z možem. Ampak… Takšne vročine, kot smo je bili deležni, ne pomnim. Sploh se ni shladilo, tudi ponoči sem spala odkrita. Potem pa tisto mukotrpno čakanje med dvanajsto in pol šesto, da gremo lahko nazaj na plažo. Pa animiraj otroke skoraj šest ur, da ne norijo po apartmaju in ne budijo vseh srečnežev v okoliških hiškah, ki imajo priliko malce zadremuckati…
Priznam, da smo se domov odpravili kar malo pred načrtovanim rokom. Čeprav je Rab res lep in smo obredli vse plaže, našli nekaj takšnih, kjer si utrujen že, ko uspeš priti do globine vode, ko končno lahko zaplavaš, pa tudi takšne, kjer so si naši fantje dali duška s skakanjem na glavo. Ampak ko smo se sredi noči vendarle pripeljali na domače dvorišče… To je šele pravo razkošje! Deset in več stopinj manj kot na morju, domača posteljica z mojim najljubšim vzglavnikom, črički v tišini, oddajlen zvoj cerkvenega zvonca. Ljubo doma!
Zdaj pa tako ali tako odštevamo dneve do konca počitnic. Prvega imamo kar dva prvošolca-osnovno in srednje-šolskega. Pa še enega vmes. In prav tako kot lani, se tudi letos že veselim začetka šole in vrtca. Da si malo oddahnem od silnega kuhanja, pospravljanja, akcije od jutra do večera. In že se vidim, kako bom prvega septembra v tišini na terasi naše hiše spila eno kavo. Z užitkom in čisto počasi. In v tistem trenutku bom odmislila čisto vse. Uau, se že veselim!!!
Aja, na TVS so me pregovorili, da na letošnji Slovenski popevki kot gostja eno zapojem. Glb… že dolgo je tega, ko sem to počela, pa še v živo bo. Morda pa moji dopoldnevi, ko bodo otroci naokoli, le ne bodo tako tihi, kot sem mislila… Se bo verjetno naokoli razlegalo moje prepevanje. Še sreča, da je okoli nas le travnik. Če uspem pregnat krta z vrta na ta način, bom pa poročala….
Pa še to-ni bilo terasa benda in ni bilo skrbi z našo ta veliko punco…
Tudi mi,ko imamo tretjega 5- mesečnika poleg 3-letnice in predpubertetnega 9-letnika- ja letos je bilo izjemno naporno na počitnicah in sem se veselila prihoda domov kot še nikoli.
Meni pa lahko date cel avtobus otrok atarih od nič pa tja do tri leta… Samo da bi videla tisti sončni zahod, ko sonce pade v morje, pa ga ne bom… Moram delat:(
Ja verjamem, da je naporno tudi na morju v taki vročini. Še vedno pa je lažje ob morju kot v notranjosti, pa še delat je treba. Mi smo se letos kar lepo izognili najhujši vročini, ker smo bili na morju v juniju, potem nekaj dni v juliju in še teden dni v avgustu (pred hudo vročino). skratka obožujemo morje, hčerki si dobro prečistita vse nosne kanale in na ta način tudi nabiramo energijo za boj proti različnim boleznim v jesenskem in zimskem času. Tudi mi pa začnemo hodit v prvi razred in ta teden bo namnjen ovijanju zvezkov in pleskanju sobice.
Lepo, da ste bili na morju. Tebi Saša je bilo naporno, upam pa, da so vsaj otroci uživali.
Se pa že zelo veselim Slovenske popevke, da te bom slišala spet peti, ker meni je tvoj glas res všeč in kar malo žal mi je, ker ne poješ več. Vem pa, da je to pri tako veliki družini in vseh obveznostih, ki jih imaš, praktično nemogoče. Skratka uživaj in čimmanj treme ti želim.
Koliko časa so pa rabili, da so te pregovorili?
Saša,mi pa živimo v obmorskem mestu in se kuhamo.Ponoči,ko naj bi se malo shladilo stari zidovi iz kamna delujejo kot termoakumulacijske peči.
Klima? Ja,deluje…na naju z možem-on je brez glasu,jaz pa gluha na eno uho.
Nikokaoja, res so se morali malo potrudit z argumenti… In evo, sem podlegla…
Primorka, a veš da ne zavidam domačinom, ko pridemo trume turistov na vaš konec, gneča na cesti, v trgovinah, neskončna vročina… Sicer je pa tale vajina kombinacija-eden brez glasu, drugi na pol gluh, verjetno odličen recept za dolgo in predvsem srečno zakonsko življenje…
Ha, ha, ha…ves kako so šele otroci veseli…eden ne sliši, ko jezikajo,drugi pa se itak ne more kregat!!
Kaj imaš to zaene “prijatelje” v Lady, da tako pišejo o vas?
ampak res, tvoj mož mora biti res potemtakem super men, da mu uspe to storiti, in to še pred izdajo lady-ja;-) aja, pa menda ima kar brata dvojčka, je domnevno na dveh lokacijah:-)))
Meni več nič ni jasno. Ti praviš, da je ta mala spala na dopustu med vama, v reviji piše, da se je odselil….jaz bi jih kar tožila za klevetanje, pa si bodo enkrat zavezali jezike.
Mislim, samo da je senzacija, pa četudi je izmišljena in četudi nekoga boli….res vse za prodajo?!
Ravnokar nekaj pišem… Objavim v naslednjem postu. Je na to temo…
melita - se popolnoma strinjam s tabo. tele stvari so pri medijih šle že čez vse meje okusa. če niso novinarji sposobni napisati dobre novice, brez laganja, pa naj ne bodo sploh novinarji… izagotovo je zgodba na rrvi strani, s senzecionalno velikim naslovom…le zakaj…
saša….tale glb..za petje, kolikro se spominjam..je bilo tvoje petje pri Rdečem baronu…ZELO SUPER…..če pa primerjam..tole glasbo sedaj..potem si bila pa ti profesorica za njih….
Rok, hvala za spodbudo!
Pa saj ti si kar naprej na počitnicah ali pa moliš v cerkvi. Kdaj ti sploh kaj delaš
ni blema, saša..moram pohvaliti izvedbo na slovenski popevki…mogoče bi se še kdaj vrnila v pevske vode…
Bom iskrena. Drugačna ne znam biti. Si lepa ženska, ne vem pa, zakaj si tako dolgočasna. Tvoji blogi so preveč materinsko pobožni, saj ne da te želim žaliti. Kot da ti manjka življenja malo ven iz resnega materinstva. Seveda si zrela ženska, le katera ne bi bila ob toliko otrocih, pa vendar je tvoja materinskost že tako presneto stereotipna, da spominja na pobožnjaško krščanstvo. Takšna materinskost me kar nekje zaboli. Po Cankarjevo. Upam, da me razumeš. Manjka ti živosti. Nimam tolik otrok, kljub temu pa ženske ne sme nikoli zapustiti igrivost.
Življenje zna biti zelo resno in zelo naporno, pa vendar ne toliko, da v njem ne bil bil človek tudi kdaj “neresen”. Pravičništvo je lepa gesta, pretirano pa že kar škodi. Ponavadi človeku samemu. Prav je, da poveš kaj te boli, lahko pa dodaš tudi kaj humorja.
Tvoj post lahko preberem največ do četrt. Več ne morem, ker je dolgočasen. Nisem ženska, ki bi hvalila in moralizirala, ker tako počno vsi drugi. Opažam, da te komentatorji samo hvalijo. Upam le, da preneseš tudi delček kritike, saj je dobronamerna, mišljena za tvoje dobro.