V teh dneh, ko so nas trač revije polne na vsakem koraku, smo mi lepo doma in uživamo počitnice. Pravzaprav se nam za prav dolgo sploh nikamor ne ljubi. Tri, pet dni, potem pa nas že žeja po domu. Starejše otroke zaradi prijateljev in računalnika, mlajše zaradi travnika, otroške hiške in bazenčka, mene zaradi ravnokar dozorevajočega paradižnika in moža zaradi njegove kitare in radioamaterstva.
Ko smo živeli v bloku pa… Vsak dan razmišljanje, kam, za kako dolgo… samo da ne bi obtičali v betonu. In če se nam je zgodilo, da smo bili vendarle prisiljeni biti doma, se mi je zdelo, da smo prikrajšani za prave počitnice, pravo poletje…
Prejšnji teden je mož začel z barvanjem otroške hiške, ki jo je lastnoročno postavil. Super pogruntavščina, tale hiška, tudi za čas, ko je sonce najmočnejše. Vzamejo si kakšen sladek priboljšek, nekaj za žejo in v njej ustvarjajo, barvajo, rišejo po stenah, tolčejo… Tudi peskovnik pod njo je odlično igrišče, sploh kadar dovolim, da si napeljejo vanj vodo iz cisterne…
Je pa pri barvanju bilo tako, da je po hiši puščal sledi barve, s katero je trenutno barval. Najprej je bilo po kopalnici vse rumeno, potem rdeče, pa modro, zeleno… Pa ne bi bilo nič kaj hudega, če bi ne imeli takšnih barv, ki niso topne v vodi… Aceton na vatko in drgni! Ampak rezultat je pa odličen!
Zelo lepa hiška. Super ideja. Pravi mojster.
Zdravo, Saša!
Že dolgo se nisem nič oglasila, kar ne pomeni, da te ne berem. Ampak, če nimam nič kaj pametnega za pokomentirat, sem rajši tiho. Kar pa žal ne velja za nekatere druge ljubiteljice tvojega bloga.
Glede na množične odzive si očitno zelo priljubljena, saj si drugače ne znam razložiti udeležbe na tvojem blogu.
Jaz te berem zato, ker je moja življenska zgodba precej podobna tvoji, ker te občudujem kot človeka, mamico…Priznam, sedaj sem šla na blog zaradi množičnih govoric in ti želim izraziti vso podporo, ki si jo zaslužiš. Upam, da bo vajina barka še naprej varno plula kljub kakšnemu viharju. Viharji so pač naravni pojav tako v naravi, kot tudi v zakonu.
Ne glede na to, če je res ali ne, pa želim tvojemu Tilnu, naj se ozre naokrog, naj se zave, koliko ljubezni je deležen v vajinem domu, koliko majhnih očk čaka na njegov objem….taka sreča se zdi sama po sebi umevna vse do takrat, dokler je ne zgubiš.
Saša, želim ti vse dobro.
Berem, da ste bili na počitnicah v našem koncu (samo kakšnih 15 km stran). Če bi vedela da si tam, bi pripeljala svojo četo na kopanje, s tabo pa bi z veseljem pokramljala o lepih in manj lepih plateh velikih družin in mladih mož (to je malo za šalo, pa tudi malo za res!).
Zelo lepo hiško je naredil!
Joj, kako luškana hiška. Tudi midva z mojim se meniva, da bi najinima sončkoma naredila kaj takega. Hm, mislim, da bo moj dobil kakšno idejo in malo več motivacije, ko mu pokažem vašo lepotico.
Kar pa se dopustov tiče se pa povsem strinjam s teboj, kajti tudi midva sva izkusila bivanja v bloku in kaj kmalu ugotovila, da to ni za naju. Se zapufala do vratu in kupila bivalni vikend sredi narave. In to je naša oaza miru, zato marsikdo reče, da sploh ne rabimo kam iti, ker je pri nas tako lepo. Hja, pa vrt, ki končno že kaže svoje plodove je pa res težko zapustit ;)
Uživajte, kjerkoli že boste :)
Saša res krasna hiška, priden Tilen, uživajte še naprej, družina je vedno number one, ljudje so pač “favš”, tolk fejst mamica si, uspešna, samozavestna ženska, ki ima krasnega moža in otroke in mislim da se tvoj mož tega zaveda, da ima “fjst” ženo, le glavo imejta pokonc, verjemi, da nekateri pač ne verjamemo vsem tračem in vas podpiramo in verjamemo v vas, da ste čudovita družina, ki sta jo vidva naredila tako čudovito.Dajajte vzgled še mnogim naprej.Obilo poletnih užitkov v družinskem krogu še naprej.Lep pozdrav, Nikolina
…lepa je lepa…všeč mi je, da ste jo pobarvali s takimi živimi, igrivimi barvami…
pa prijetno igranje z otroci v njej…
Lepa hiška. Pridete na veselico v soboto?
Hej Melita, kako lepo je v vašem koncu!!! Banovci so pa tudi zakon! Morda še kaj pridemo, v Veržej. Ti bom javila!
Malo pridemo pogledat…pa ti, Mojca? Vidim, da sva skoraj sosedi…
Super hiška. Zdi se mi fino, ker lahko otroci notri ustvarjajo in “nabijajo” … ne da bi se mami in ati jezila kako je vse umazano, mokro, razmetano,… a, ne? Super res.
Jaz sem bolj v neposredni bližini MS oz. MOr. Toplic.
Vabljeni tudi v ta konec.
Saša, lepo prosim, da tvojga dedca takoj pošlješ k nam! Potrebujemo namreč enako bajto, kot je na sliki! Podnevi bi se v njej igrala mulca, ponoči pa bi bila kazenska depandansa za našega, če čez dan ne bi ubogal žene.
Tudi mi pridemo malo pogledat :)
Hej Mojca, a ste bili na veselici? Mi smo bili, pa sem čakala, da me pocukaš za rokav, ti pa nič…
Ja smo bili na veselici. Prav lušno je bilo - pa koliko ljudi :) Saj se srečava kdaj v vrtcu.
Pocukaj me drugič!