Kmalu grem rodit… Bolj ko se približuje d-day, bolj sem razdvojena. Ker bi najraje šla že jutri in hkrati bi najraje še bila kakšen mesec noseča.
Tako hecno je, ker se mi zdi, da moram pred porodom opraviti še toliko vsega. Vsi računi morajo biti plačani, perilo mora biti zloženo in polikano, doma pospravljeno…. Nujno moram pred porodom k frizerki in k pedikerki (ker se komaj dosežem do tja dol…), noge na sveže pobrite… Hladilnik mora biti poln, otroci sveže skopani in s postiženimi nohti, vsi maili odgovorjeni. Tokrat sem celo izpustila pleskanje hiše, ki je tudi del gnezditvenega nagona. Se mi ne ljubi. Pa bi bilo zares potrebno, ampak… Se bom zadovoljila s sveže prepleskanimi lasmi….
Kot da se z odhodom v porodnišnico nekaj konča. In potem spet začne. Saj se, ampak ne tako na nož. Saj bomo potem tudi še kdaj pospravili, se skopali, plačali kakšen račun. In zdoma bom samo dva, tri dni. Če povem čisto po pravici, se na nek poseben način veselim teh dveh dni v porodnišnici. Ker bom lahko ležala, malo zadremuckala in se res vsa posvetila novemu dojenčku. Ker doma bo potem….bom rekla - zanimivo. Pestro. Naporno. Ne, naprej pa ne grem v razmišljanju, ker me bo postalo strah.
No, ko bo kaj novega, se pa seveda oglasim.
Uf ,kako znano mi vse tole zveni, ampak jaz sem vse uredila ,kao malo prej ,d ame kaj ne prehiti, potme pa pri vseh čakala par dni čez rok, tako da je bilo treba ponovit vajo :-). Kakorkoli,konec je enega lepega obdobja, ko greš sicer na koncu že sam sebi na živce, ampak prihajo tisto posebno, čarobno dišeče po malem bitju,ki prve mesece želi samo mamo, roke za pestovanje… naj gre vse po sreči…SREČNO!
Ja, lepo je bit noseča, še lepše k sebi stisnit tisto malo bitjece, ki si ga nosila v sebi toliko časa in ga čakala, se ga veselila…
Nameravaš bit v porodnišnici samo dva dneva?
saj vem, tudi meni se je mudilo domov, kljub temu, da je bil to edini čas, ko sem res lahko počivala in se posvečala samo in samo dojenčku… (in sebi)
Najpomembnejše sem pozabila:
SREČNO!
Joj kako lepo Saška…se kar z tabo veselim, si probam predstavljat, kako je na tvojem mestu… moja pikica pa je že več kot mesec dni med angelčki…upam, da ji gre dobro…Saška a veš slučajno kaj boste dobili punčko ali dečka?:) Srečno!
Srečno, Saša! Jest bi tud…
Tudi od mene srečno Saša, nič preveč skrbet!
Poznam ta gnezditveni nagon, ja. Prvič sem še večer pred tem pleskala plot na vrtu, drugič pa… ah, to je šlo pa v pozabo. S tem ljubim trebuhom sem se toliko natelovadila, da sem zdaj cela srečna, ko se lahko normalno gibljem in počnem “normalno”. Kolikor se poleg dveh palčkov sploh da… Bo pestro pri vas, pa še res. Saj bodo tavečji že kaj v pomoč ;)
Spoštovana SAŠA!
Tudi jaz vam želim SREČNO, v pričakovanju največjega ČUDEŽA, ki nam življenje DA!
Želim vam, obilo blagoslova
in zahvale, da ste lahko deležnih takšnih blagoslovov, kot je rojstvo PETEGA OTROČIČKA!!!!!!
Res poznan občutek vsake, ki je bila noseča. Nepozabni trenutki, ki so včasih kar prehitro končani. Tudi jaz se z veseljem spominjam in podoživljam ta občutek s teboj, Saša. Petnajst let je tega, kar sem bila jaz v tvoji koži. Le s to razliko, da sem imela v porodnišnici - eno punčko gratis. Se čudno sliši ampak je res. Rodila sem dvojčici in to je prav poseben občutek.
No, želim ti veliko sreče in lepo crkljanje tistih par dni v porodnišnici, potem doma pa naj se lepo nadaljuje….
lp
Milena
Držimo pesti! Srečno!!!!
Srečno! Pa veliko veselja!
Ej, hvala vsem za lepe želje!!!!!!
Mislim, da bom vsaj še kakšnih 10 do 14 dni gnezdila, preden bo zares kaj…
Uff mene če bo mogu bi me bilo res fajn strah.
TEZKI časi te čakajo pomoje.
eJA
Draga Saša!
Iz srca ti privoščim, da boš kmalu, kmalu k sebi stiskala majcenega, dišečega dojenčka. Ko ga boš prvič dojila, ga poljubila. Nepopisen, angelski občutek. Kako se dojenčka veselijo vajini otroci, po mojem ga bodo kar takoj hoteli odnesti v vaš domek. Srečno celi tvoji družini!
Luka, a ti si tako izkušen ali samo predvidevaš….