Ta gosta megla, ki nas ovija, ovija, ovija, nam sporoča marsikaj. Tudi to, da je sonce v nas. In tudi to, da je včasih naše dojemanje tako ozko-kakor ne vidimo dlje od nekaj metrov, ko pogledamo skozi okno, tako tudi ne vidimo dlje, ko je vreme jasno in sončno… Ker naš pogled je v nas in če je odprt, ga tudi tole turobno vreme ne more zastreti.

Saša,
zelo lepo povedano (napisano). Se popolnoma strinjam s tabo. Ampak vseeno pogrešam sonce, tisto od zunaj …
O, potem pa pridi k nam, na hrib… Tu ga je kar nekaj!
… ja res bi bilo super. Letos mi je uspelo samo 1 X. Sicer pa še ni konec leta, morda mi bo uspelo še enkrat. Želim ti veliko sonca, takega od znotraj in tistega od zunaj …
Drži tole o megli in naši notranjosti. Se strinjam. In lepo, Saša, da nas spomniš, da se lahko tudi iz meglenega dneva kaj naučimo.