V nedeljo sem bila znova gostja pri Mariu. Pa ni dolgo, kar sem gostovala pri njem, mislim da ravno v eni zadnjih oddaj, preden je šel na “odmor”. Seveda ne bom nikdar pozabila tega mojega gostovanja, saj mi je ravno zaradi njega Zavod za zdravstveno zavarovanje takrat ukinil bolniško. Pravzaprav nisem ničesar pisala o tem, ker se je kar vleklo, ko sem se “prepirala” z njimi. In dobila. Pa pustimo zdaj to, nekaj drugega mi leži na duši.
Najprej to, da sem po dooooolgem času kar nekaj dni hodila po trgovinah in iskala kakšno primerno obleko. Skoraj sem že na svoji kilaži in tako je bil kar čas, da si kaj kupim. Ciljala sem na kakšno lepo bluzo, črno krilo imam pa še od prej. Pa sem našla eno čudovito, črno, z višjim pasom… krilo. Ker sem imela še nekaj bonov, ki sem jih dobila za 40 in jih do danes še nisem zapravila, se mi je nakup zdel odlična odločitev…. A še vedno sem bila “zgoraj brez”. Zato sem šla v butik, ki ga poznam še iz mojih začetkov na TV in sem vedela, da imajo krasne bluze, oblekice… In sem zagledala belo bluzo, tako na tuniko krojeno, z zanimivim ovratnikom. Ta bo moja, sem si mislila, dokler mi lastnica Loredana ni pokazala črne obleke. Oh, to je bila pa ljubezen na prvi pogled in seveda je bilo v trenutku konec z mojo razsodnostjo. Kupila sem namreč obleko in bluzo… Zdaj pa o oblekah dovolj, malo me peče vest, pa sem si jo morala olajšati…
Danes želim pisati o nečem čisto drugem. Kot gost pri Mariu imaš namreč nalogo, da predlagaš nekoga, ki ga sicer ne poznaš, je pa zanimiv in bi ga želel spoznati. Jaz sem se spomnila na gospoda Iva Boscarola in res je bil moj gost. Gospoda sem večkrat spremljala po televiziji, nekajkrat se je oglasil tudi s predlogi, kako izboljšati naše gospodarstvo, sicer pa je bolj znan kot lastnik firme Pipistrel, ki izdeluje ultralahka letala. Njegova letala so znana po vsem svetu, razprodana za vnaprej, z oh in sploh inovacijami…. Skratka-zanimiv človek. In zdaj tisto, kar me žuli. Mož mi je povedal, da so njegovi prijatelji tudi gledali oddajo in videli gospoda Iva. In nihče ni verjel, da sem si ga kot gosta izbrala sama, temveč so vsi predvidevali, da me je v to nagovoril mož. Ker imeti, izdelovati letala, je nekaj najbolj uau, kar premore domišljija moških. Ne verjamete? Vprašajte svoje moške polovice, drage moje, kaj so si želeli postati kot fantki. Jasno, vsi bi bili piloti! In kako se te njihove neizživete sanje kažejo sedaj? Če je na sporedu kakšen dokumentarec o letalih, letalskih nesrečah, akrobacijah…., vam daljinca ne bodo izročili, četudi mu boste zagrozili, da bo ostal brez večerje. Na Brnik hodite na kavo, pa ne zato, ker bi tam morali pričakati kakšnega sorodnika, pač pa pod pretvezo, da peljete sina gledat avione. V otroški sobi je polno modelčkov letal, tudi takšen, na daljinsko, je vmes, čeprav je sine še daleč premajhen zanj… Ste se našle v kakšnem opisu? Če ste se, potem bi tudi vaš dragi rekel…blagor Sašinemu možu, ker si je zrihtal ogled podjetja Pipistrel…
