Nisem človek, ki bi se rad in veliko kregal. Do ljudi skušam biti prijazna in tudi če se ne strinjam z njimi, spoštujem njihovo mnenje. Lahko bi celo rekla, da je ta lastnost moja slabost, saj se ne znam vedno postaviti zase, tudi takrat ne, ko bi bilo to potrebno. Se pač res ne maram kregati. No…
Crknil nam je pralni stroj. V petih letih že tretjič ali četrtič. Ne glede na to, da peremo skoraj vsak dan, se mi zdi, da bi lahko zdržal malce več. Pa sem klicala serviserja, kaj lahko naredim. Včasih je kaj takega, da lahko z navodili po telefonu človek prihrani kakšnih 50 eurov. Serviser mi je po opisu napake zagotovil, da se je verjetno le kak gumb ali kamen zagozdil tja nekam in naj ga odstranim, pa bo.
Poskusim prvič, odvijem filter, voda mi teče po kopalnici in bučman, ki jo je delal, ni upošteval naklona, da bi naj voda odtekla v sifon. Čofotam po vodi, z baterijo svetim v stroj in iščem gumbek, kamenček… Pa ga ni. In stroj še vedno ne dela. Potem poskusim še enkrat, pa še tretjič, pa mož, pa vrtiva tisto turbino, v kateri naj bi bilo nekaj zagozdeno, pa nič. Ne dela.
Zato kličem serviserja še enkrat, da ga povabim na delovni obisk. Saj si predstavljate, koliko perila se nabere v dveh dneh, kaj? No, gospod pa mi reče, da je s strojem zagotovo vse v redu, a da lahko pride šele čez štiri, pet dni. In sploh me ni hotel poslušati, ko sem govorila, kaj vse sem poskusila, da bi stoj delal. Arogantno me je prekinjal in še ko sem mu rekla, naj me posluša do konca, tega ni storil.
Po treh dneh nabiranja perila in čakanja na servis, pa pranja pri ljubeznivih sosedih, sva se z možemm odločila, da kupiva nov stroj. Z večjim bobnom, da ne bomo prali čisto vsak dan. Našla sva stroj za ugodno ceno, popust in še kredit. No, potem pa me je danes poklical serviser, da bi prišel. In sem mu rekla, da ni potrebe, ker imamo nov stroj. Je bila pa kar užaljen, da ga nisem o tem obvestila. Kar naenkrat se je v meni zbudil moj temni del in sem mu zabrusila, da ga namenoma nisem poklicala, ker je bil tako nesramen do mene in sem se mu na ta način malo maščevala… Mu je šlo kar malo do živega, saj je rekel, da je težko delati in vmes odgovarjati na tisoč telefonov in reševati prav toliko težav. Da je včasih res malo bolj oster, a ne nalašč… Takoj mi je bilo žal za moje besede, lepo sva se poslovila, mene je pa vse popoldne pekla vest, da sem rekla kaj takega. Pa še res ni bilo, pač pa sem čisto pozabila nanj… Upam le, da se ta novi stoj ne bo toliko kvaril ali pa da je vsaj serviser drug…
