Komentarjev na ojoj http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/ Fri, 18 May 2012 23:15:56 +0000 http://wordpress.org/?v=2.3.1 By: Sasa http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-188 Sasa Wed, 27 Feb 2008 09:14:25 +0000 http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-188 Mateja, hvala za tvoje besede in čestitam ti za tvoje razmišljanje! Res je-družba si želi zdravih, poceni članov....to si dobro napisala. Tudi jaz bi raje zdravega otročka, če pa ne bo čisto po pravilih, ga bomo imeli kljub vsemu neskončno radi! Komaj čakam, da ga primem v naročje!!!!! Mateja, hvala za tvoje besede in čestitam ti za tvoje razmišljanje! Res je-družba si želi zdravih, poceni članov….to si dobro napisala. Tudi jaz bi raje zdravega otročka, če pa ne bo čisto po pravilih, ga bomo imeli kljub vsemu neskončno radi! Komaj čakam, da ga primem v naročje!!!!!

]]> By: Mateja http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-187 Mateja Tue, 26 Feb 2008 10:22:12 +0000 http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-187 Draga Saša! V roke mi je prišla decemberska revija Obrazi, v tvojem intervjuju sem zasledila tale tvoj blog. Berem bolj na hitro, ker imam dva meseca staro dojenčico. ko pa sem prebrala tole tvoje razmišljanje nisem mogla nemo it naprej. Tudi jaz sem blizu štiridesetih in nisem šla na amniocentezo. Doma imam že dva fantka, mačka in psa. In sva rekla z mojim - a mačka in psa lahko krtačiva in vodiva lulat in tace briševa in kopava in te popraska in laja in se v kuhinjo pokaka ponoči ko ga tišči...Otroka bi pa dala ubit samo zato ker MORDA ne bo takšen kot VEČINA? Morda ne bo kuharica ali doktor, morda ne bo znal brat, morda ne bo imel petic v šoli, morda... Zagotovo me bo imel rad. Morda bolj kot ostali otroci. Potreboval me bo in jaz njega. Saj bo naporno ampak naporno je tudi kaj drugega. Naporno je tudi imet živali pa jih imam zato KER JIH IMAM RADA in ne zato, ker ima družba korist od njih. Jasno, da želi imeti družba čim bolj zdrave, vse enake, poceni člane. In sva dobila točno tisto, kar nama je namenil bog. Dojenčica je zdrava in vesela in nas osrečuje, ampak verjamem, da bi nas po prvem obdobju žalosti in prilagajanja osrečeval tudi drugačen otrok. Drži se, pazi nase, pij veliko in jej čimveč presne zelenjave in sadja. Pa še to, zelo lepa nosečka si. Vse lepo želim vama z malim srčkom in vsej družini! Draga Saša!
V roke mi je prišla decemberska revija Obrazi, v tvojem intervjuju sem zasledila tale tvoj blog. Berem bolj na hitro, ker imam dva meseca staro dojenčico. ko pa sem prebrala tole tvoje razmišljanje nisem mogla nemo it naprej. Tudi jaz sem blizu štiridesetih in nisem šla na amniocentezo. Doma imam že dva fantka, mačka in psa. In sva rekla z mojim - a mačka in psa lahko krtačiva in vodiva lulat in tace briševa in kopava in te popraska in laja in se v kuhinjo pokaka ponoči ko ga tišči…Otroka bi pa dala ubit samo zato ker MORDA ne bo takšen kot VEČINA? Morda ne bo kuharica ali doktor, morda ne bo znal brat, morda ne bo imel petic v šoli, morda… Zagotovo me bo imel rad. Morda bolj kot ostali otroci. Potreboval me bo in jaz njega. Saj bo naporno ampak naporno je tudi kaj drugega. Naporno je tudi imet živali pa jih imam zato KER JIH IMAM RADA in ne zato, ker ima družba korist od njih. Jasno, da želi imeti družba čim bolj zdrave, vse enake, poceni člane. In sva dobila točno tisto, kar nama je namenil bog. Dojenčica je zdrava in vesela in nas osrečuje, ampak verjamem, da bi nas po prvem obdobju žalosti in prilagajanja osrečeval tudi drugačen otrok.
Drži se, pazi nase, pij veliko in jej čimveč presne zelenjave in sadja. Pa še to, zelo lepa nosečka si.
Vse lepo želim vama z malim srčkom in vsej družini!

]]> By: Tina http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-123 Tina Mon, 04 Feb 2008 08:59:45 +0000 http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-123 V prvi nosečnosti, sem še razmišljala o tem, kaj bi storila če otrok nebi bil po vseh merilih normalnosti. Takoj po rojstvu pa se je v meni nekaj močno spremenilo, postala sem namreč mama. To malo bitjece, je v meni premaknilo meje ljubezni v neskončnost, tisti trenutek sem se zavedla, da nebi nikoli mogla odpraviti malega bitjeca ki raste v meni. Le kako bi potem pogledala prvorojencu v oči,... Boli me ko pomislim na vse zvezdice, ki jim ni bila dana možnost življenja. Sedaj sem že mama drugorojencu, ki ima komaj 3 tedne, mogoče bom še kdaj lahko podarila življenje kakšnemu malemu bitjecu. Pred časom mi je bil posredovan link, kjer so bili posnetki splavov in z obdukcijo splavljenega otročička, dolgo sem jokala, ker tiste rokice ne bodo nikoli čutile mame,... Vse lepo ti želim, tebi in tvoji družini. V prvi nosečnosti, sem še razmišljala o tem, kaj bi storila če otrok nebi bil po vseh merilih normalnosti. Takoj po rojstvu pa se je v meni nekaj močno spremenilo, postala sem namreč mama. To malo bitjece, je v meni premaknilo meje ljubezni v neskončnost, tisti trenutek sem se zavedla, da nebi nikoli mogla odpraviti malega bitjeca ki raste v meni. Le kako bi potem pogledala prvorojencu v oči,…
Boli me ko pomislim na vse zvezdice, ki jim ni bila dana možnost življenja.
Sedaj sem že mama drugorojencu, ki ima komaj 3 tedne, mogoče bom še kdaj lahko podarila življenje kakšnemu malemu bitjecu.

Pred časom mi je bil posredovan link, kjer so bili posnetki splavov in z obdukcijo splavljenega otročička, dolgo sem jokala, ker tiste rokice ne bodo nikoli čutile mame,…

Vse lepo ti želim, tebi in tvoji družini.

]]> By: mateja http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-96 mateja Sat, 12 Jan 2008 23:50:27 +0000 http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-96 živjo, saša! Najprej iskrene čestitke za nosečnost in petega otročička, ki ga nosiš pod srčkom.Videla sem te v oddaji spet doma in moram povedati, da si res prelepa nosečnica in žariš kot sonček. Zelo sem vesela, da si odprla tole temo in da tako odkrito deliš svoje mnenje z drugimi. Se strinjam s teboj. Sem bodoča specialna pedagoginja (po starem defektologinja) in moj poklic bo delo z osebami s posebnimi potrebami. Da si to želim početi sem vedela že pri petnajstih letih v prvem letniku gimnazije, ko sem prvič vstopila v stik s temi osebami, in danes ko študij počasi zaključujem in sem si nabrala že nekaj izkušenj, lahko rečem, da so ti otroci res nekaj POSEBNEGA...in koliko lepega in dobrega se lahko od njih naučimo, če jim le hočemo in znamo prisluhniti... Misliš, da vedno le ti pomagaš njim, potem pa ugotoviš, da predvsem oni pomagajo tebi in premikajo meje, ki nastanejo v tvoji glavi. Sama še nisem mamica ( upam, da nekoč bom) in ob spoznavanju otrok s posebnimi potrebami se tudi sama večkrat zamislim, kaj bi naredila, če bi vedela, da bom dobila otročka, ki ne bo "popoln"- bi ga obdržala ali ne. In potem vedno pridem do sklepa, da bi ga obdržala, saj mislim, da bi lažje živela z dejstvom, da imam otročka s posebnimi potrebami kot pa z dejstvom, da malemu, nebogljenemu bitjecu nisem dala priložnosti, da bi živelo. Mislim, da moraš imeti pogum, da se odrečeš otročičku in še veliko več poguma, da se odločiš, da ga obdržiš. Nikogar ne smemo obsojati za njegova dejanja, saj na koncu vsak nosi svoj križ in mora živeti s posledicami svojih dejanj. Mislim, da je potrebno sprejeti to, kar ti prinese življenje, saj pravijo, da ti bog naloži točno toliko kot lahko preneseš. In še nekaj: tudi če včasih embalaža na prvi pogled ne izgleda lepo in je poškodovana in raztrgana, še ne pomeni, da se v njej ne skriva čudovita vsebina. Srečno tebi saša in vsem mamicam, ki ste se oglasile na tem blogu. živjo, saša!
Najprej iskrene čestitke za nosečnost in petega otročička, ki ga nosiš pod srčkom.Videla sem te v oddaji spet doma in moram povedati, da si res prelepa nosečnica in žariš kot sonček.
Zelo sem vesela, da si odprla tole temo in da tako odkrito deliš svoje mnenje z drugimi. Se strinjam s teboj.
Sem bodoča specialna pedagoginja (po starem defektologinja) in moj poklic bo delo z osebami s posebnimi potrebami. Da si to želim početi sem vedela že pri petnajstih letih v prvem letniku gimnazije, ko sem prvič vstopila v stik s temi osebami, in danes ko študij počasi zaključujem in sem si nabrala že nekaj izkušenj, lahko rečem, da so ti otroci res nekaj POSEBNEGA…in koliko lepega in dobrega se lahko od njih naučimo, če jim le hočemo in znamo prisluhniti… Misliš, da vedno le ti pomagaš njim, potem pa ugotoviš, da predvsem oni pomagajo tebi in premikajo meje, ki nastanejo v tvoji glavi.
Sama še nisem mamica ( upam, da nekoč bom) in ob spoznavanju otrok s posebnimi potrebami se tudi sama večkrat zamislim, kaj bi naredila, če bi vedela, da bom dobila otročka, ki ne bo “popoln”- bi ga obdržala ali ne. In potem vedno pridem do sklepa, da bi ga obdržala, saj mislim, da bi lažje živela z dejstvom, da imam otročka s posebnimi potrebami kot pa z dejstvom, da malemu, nebogljenemu bitjecu nisem dala priložnosti, da bi živelo. Mislim, da moraš imeti pogum, da se odrečeš otročičku in še veliko več poguma, da se odločiš, da ga obdržiš. Nikogar ne smemo obsojati za njegova dejanja, saj na koncu vsak nosi svoj križ in mora živeti s posledicami svojih dejanj. Mislim, da je potrebno sprejeti to, kar ti prinese življenje, saj pravijo, da ti bog naloži točno toliko kot lahko preneseš. In še nekaj: tudi če včasih embalaža na prvi pogled ne izgleda lepo in je poškodovana in raztrgana, še ne pomeni, da se v njej ne skriva čudovita vsebina.
Srečno tebi saša in vsem mamicam, ki ste se oglasile na tem blogu.

]]> By: Andreja http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-95 Andreja Sat, 12 Jan 2008 20:14:11 +0000 http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-95 Ja, tudi moje dete je nastalo dan pred menstruacijo - meni se zdi zelo čudno, ker potem moja/najina praksa varnih dni sploh ne velja in bi morala imeti že vsaj 15 otrok! Pa še test je pokazal zelo prepričljivo črtico že 3 dni po spočetju... Ja, tudi moje dete je nastalo dan pred menstruacijo - meni se zdi zelo čudno, ker potem moja/najina praksa varnih dni sploh ne velja in bi morala imeti že vsaj 15 otrok! Pa še test je pokazal zelo prepričljivo črtico že 3 dni po spočetju…

]]> By: Sasa http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-92 Sasa Fri, 11 Jan 2008 21:56:41 +0000 http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-92 Draga Andreja, ja, res čudno razmišljaš.....No, tako vsaj bi ti rekla večina ljudi....Ampak jaz delim s teboj takšno razmišljanje in ti čestitam za pogum!!!!! Lahko je nekaj govoriti, ko pa se znajdeš v situaciji je čisto druga pesem. In ti si v situaciji pol pol in imaš zaupanje! Od takšnih, kot si ti, bi se morali učiti! Zvezdica, midva s Tilnom pa nisva nič kaj dosti načrtovala. Se mi zdi, da je vse Šef vzel sam v roke in sva pač sprejela njegovo voljo. Že Polona je nastala od "enkrat, ko nisva najbolj pazila", da o zadnjem otročku sploh ne govorim-dan pred menstruacijo je "ratal". Ko po vsej logiki ne nastajajo otroci v takšnem času... Draga Andreja, ja, res čudno razmišljaš…..No, tako vsaj bi ti rekla večina ljudi….Ampak jaz delim s teboj takšno razmišljanje in ti čestitam za pogum!!!!! Lahko je nekaj govoriti, ko pa se znajdeš v situaciji je čisto druga pesem. In ti si v situaciji pol pol in imaš zaupanje! Od takšnih, kot si ti, bi se morali učiti!
Zvezdica, midva s Tilnom pa nisva nič kaj dosti načrtovala. Se mi zdi, da je vse Šef vzel sam v roke in sva pač sprejela njegovo voljo. Že Polona je nastala od “enkrat, ko nisva najbolj pazila”, da o zadnjem otročku sploh ne govorim-dan pred menstruacijo je “ratal”. Ko po vsej logiki ne nastajajo otroci v takšnem času…

]]> By: Andreja http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-90 Andreja Thu, 10 Jan 2008 18:19:29 +0000 http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-90 Saša, sva v zelo podobni situaciji. starost tam malo čez 40, v pričakovanju 5. otroka. Samo, da moja NS ni bila tako razveseljiva: rezultat pri vseh treh kromosomih je bil tveganje 1:2. Ampak veš, meni se zdi to razmerje veliko, pomeni da je vsaj 50% možnosti, da je z mojim otročkom vse OK! Ne razumem nosečk, ki tarnajo že pri tveganju 1:2800, ko to vendar pomeni, da se jih - teoretično - rodi 2799 "normalnih" na 1 z "napako". Konec koncev je vse skupaj teoretični izračun, dejansko je lahko popolnoma drugače! Ne, ne bom se je znebila, če ne bo popolna (skoraj 100% sem, da je spet punčka - 4 že imamo). Mogoče kdo ne bo razumel, a mislim, da bomo dobili točno takšnega otroka, kot Bog misli, da ga potrebujemo! Saša, sva v zelo podobni situaciji. starost tam malo čez 40, v pričakovanju 5. otroka. Samo, da moja NS ni bila tako razveseljiva: rezultat pri vseh treh kromosomih je bil tveganje 1:2. Ampak veš, meni se zdi to razmerje veliko, pomeni da je vsaj 50% možnosti, da je z mojim otročkom vse OK! Ne razumem nosečk, ki tarnajo že pri tveganju 1:2800, ko to vendar pomeni, da se jih - teoretično - rodi 2799 “normalnih” na 1 z “napako”. Konec koncev je vse skupaj teoretični izračun, dejansko je lahko popolnoma drugače!
Ne, ne bom se je znebila, če ne bo popolna (skoraj 100% sem, da je spet punčka - 4 že imamo). Mogoče kdo ne bo razumel, a mislim, da bomo dobili točno takšnega otroka, kot Bog misli, da ga potrebujemo!

]]> By: Zvezdica http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-86 Zvezdica Mon, 07 Jan 2008 07:49:55 +0000 http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-86 Saška živjo! Najprej ti moram povedat, da se zelo strinjam s tvojim razmišljanjem, ker sem tudi sama mamica dveh sončkov in se prav tako nisem odločila za noben pregled, ki bi mi potrdil ali ovrgel možnosti genetskih okvar. Zato se nisva z možem odločila iz preprostega razloga, ker v nobenem primeru splava ne bi mogla naredit in je povsem vseeno kdaj bi potem izvedela kako je z mojim otrokom. Moja mlajša je zdaj stara leto in pol, mene pa daje da bi imeli še enega. Stara sem 33, letos bom 34 in seveda prav dolgo ne bi rada čakala. Vendar pa obstajajo strahovi, predvsem ali bova z možem zmogla vse te napore, ki jih starševstvo prinese ali bi si zelo zakomplicirali življenje še z enim otrokom. Najbolje bi bilo da bi kar ratalo in vsi bi bili srečni, a ne? kako sta se vidva s Tilnom odločila za še enega sončka? Pa jaz sem milsila, da ko bom imela še engega, da me bo spustilo, no pa me še bolj drži. Ne mine dan da ne bi pomislila da bi imeli še enega. Čeprav iz izkušenej se mi zdi da bolj ko razmišljaš slabše je. Najbolje je da se prepustiš toku življenja. Kako vidva vse to zmoreta? Saška živjo!

Najprej ti moram povedat, da se zelo strinjam s tvojim razmišljanjem, ker sem tudi sama mamica dveh sončkov in se prav tako nisem odločila za noben pregled, ki bi mi potrdil ali ovrgel možnosti genetskih okvar. Zato se nisva z možem odločila iz preprostega razloga, ker v nobenem primeru splava ne bi mogla naredit in je povsem vseeno kdaj bi potem izvedela kako je z mojim otrokom. Moja mlajša je zdaj stara leto in pol, mene pa daje da bi imeli še enega. Stara sem 33, letos bom 34 in seveda prav dolgo ne bi rada čakala. Vendar pa obstajajo strahovi, predvsem ali bova z možem zmogla vse te napore, ki jih starševstvo prinese ali bi si zelo zakomplicirali življenje še z enim otrokom. Najbolje bi bilo da bi kar ratalo in vsi bi bili srečni, a ne? kako sta se vidva s Tilnom odločila za še enega sončka? Pa jaz sem milsila, da ko bom imela še engega, da me bo spustilo, no pa me še bolj drži. Ne mine dan da ne bi pomislila da bi imeli še enega. Čeprav iz izkušenej se mi zdi da bolj ko razmišljaš slabše je. Najbolje je da se prepustiš toku življenja. Kako vidva vse to zmoreta?

]]> By: zvončica http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-69 zvončica Sat, 29 Dec 2007 08:40:41 +0000 http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-69 Saša hvala za lepe želje! res se nama je nasmehnila sreča po slabem letu dni in doma imam navihano 17 mesečnico. Mogoče se nama bo pa še enkrat..., nasmehnila sreča namreč:) Lepe praznike! Saša hvala za lepe želje!

res se nama je nasmehnila sreča po slabem letu dni in doma imam navihano 17 mesečnico. Mogoče se nama bo pa še enkrat…, nasmehnila sreča namreč:)

Lepe praznike!

]]> By: Sasa http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-63 Sasa Fri, 28 Dec 2007 19:45:30 +0000 http://heliopolis.si/blog/18122007/ojoj/#comment-63 Hoj punce, Zvončica, zelo mi je žal, da si morala doživljat takšne stvari, sama mislim, da je najhuše na svetu izgubiti otroka-moža, starše, prijatelje preboliš, otroka...ne vem če lahko... Da ne bi slučajno zapadla v kakšno moraliziranje ti zapišem le to, da ti želim vse dobro in enega krepkega, zdravega mladička!!!!! PS En duhovnik je nekoč rekel paru, ki se ni znal odločiti v podobnem primeru kot je tvoj-"naredita tisto oz. tako, da bosta najlažje živela s tem v nadaljevanju svojega življenja". Jaz zase vem, s čim lahko živim in s čim ne. Vsakdo ve le zase. Lepo praznovanje vsem in veliko otrok v 2008! Hoj punce,
Zvončica, zelo mi je žal, da si morala doživljat takšne stvari, sama mislim, da je najhuše na svetu izgubiti otroka-moža, starše, prijatelje preboliš, otroka…ne vem če lahko…
Da ne bi slučajno zapadla v kakšno moraliziranje ti zapišem le to, da ti želim vse dobro in enega krepkega, zdravega mladička!!!!!
PS
En duhovnik je nekoč rekel paru, ki se ni znal odločiti v podobnem primeru kot je tvoj-”naredita tisto oz. tako, da bosta najlažje živela s tem v nadaljevanju svojega življenja”. Jaz zase vem, s čim lahko živim in s čim ne. Vsakdo ve le zase.
Lepo praznovanje vsem in veliko otrok v 2008!

]]>