Kdor vsaj tu in tam ošvrkne moje pisanje, mu je jasno, da sem proti zakonu, ki bi dovolil posvojitve otrok istospolnim partnerjem. Vem, vem, spet pišem o temi, ki dviguje prah in zaradi katere sem tudi že bila pribita na križ. A sem zlezla dol in zdaj spet mečem kosti…
Tokrat bi pa rada pozvala oz. povabila vse, ki vsaj približno podobno mislite, na Dan družine, ki bo to soboto, 24.10. ob 14h na Prešernovem trgu v Ljubljani. Zakaj? Si bom tokrat dovolila kar besede dr. Tadeja Strehovca iz Zavoda za družino in kulturo življenja:
Zakaj se zavzemate za zakonsko zvezo in družino moškega in ženske?
1. ker je za zakonca in otroka najbolj naravna oblika skupnega življenja.
2. ker je takšno okolje za člane družine v primerjavi z drugimi oblikami skupnega življenja najbolj trdno in zdravo (telesno in duševno);
3. ker je bolj odprta za življenje in tako družbi omogoča dolgoročno demografsko preživetje;
4. otroku daje najbolj primerno okolje za celosten psihološki in telesni razvoj;
5. v takšni družini je otrok najmanj izpostavljen tveganju za razpad skupnosti.
6. otrokom in družbi omogoča jasno orientacijo v življenju;
7. v njej se lažje posredujejo verske vrednote;
8. z vidika katoliške teologije je samo ljubezen med možem in ženo podoba božje ljubezni; navzočnost takšne ljubezni pa je edina primerna za ustvarjanje primernega okolja za telesno, duševno in duhovno vzgojo otroka.
Zakaj nasprotujete novim oblikam posvojitev otrok?
1. Dobrobit otroka:
a. Otrok po mnenju psihologov za psihofizični razvoj potrebuje očeta in mater oz. moški in ženski lik;
b. otrok bo v družbi diskriminiran;
c. otrok bo odraščal v verjetno bolj nestabilni zvezi, kjer bo bolj izpostavljen nezvestobi partnerjev. Zveza dveh oseb moškega spola je 50% manj trdna kot klasična heteroseksualna zveza; skupnost dveh žensk pa je 170% manj stabilna kot zveza moškega in ženske (GUNNAR ANDERSSON idr. THE DEMOGRAPHICS OF SAME-SEX MARRIAGES IN NORWAY AND SWEDEN. Demography, Volume 43, Št. 1, February 2006: 79–98).
d. otrok bo izpostavljen večjemu tveganju za okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi in virusom HIV in predčasni izgubi enega ali obeh skrbnikov (Inštitut za varovanje zdravje R. Slovenije – Leta 2008 se je z virusom HIV okužilo 34 moških, od tega 32 s spolnim odnosom z osebo istega spola).
2. Ker bo to povzročilo še daljše čakalne vrste. Leta 2008 je 375 parov čakalo na posvojitev. Ob tem se bojimo pozitivne diskriminacije homoseksualnih parov, ki bodo v imenu le-te imeli prednost pri posvojitvah.
3. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije, osebe z istospolnim nagnjenjem niso bolniki (homoseksualnost ni bolezen). Prav tako takšni ljudje biološko gledano niso neplodne osebe, ki ne morejo imeti svojih otrok. V kolikor si jih res želijo imeti, jih lahko imajo po naravni poti.
4. Dostop do posvojitve otrok takšnim parom bi pomenilo zapostavljanje tistih parov, ki zaradi bolezni ne morejo imeti otrok.
American Psychological Association
In summary, there is no evidence to suggest that lesbian women or gay men are unfit to be parents or that psychosocial development among children of lesbian women or gay men is compromised relative to that among offspring ofheterosexual parents. Not a single study has found children of lesbian or gay parents to be disadvantaged in any significant respect relative to children ofheterosexual parents. Indeed, the evidence to date suggests that home enviro ments provided by lesbian and gay parents are as likely as those provided by heterosexual parents to support and enable children’s psychosocial growth. Lesbian & Gay Parenting
American Academy of Pediatrics
A growing body of scientific literature demonstrates that children who grow up with 1 or 2 gay and/or lesbian parents fare as well in emotional, cognitive, social, and sexual functioning as do children whose parents are heterosexual. Children’s optimal development seems to be influenced more by the nature of the relationships and interactions within the family unit than by the particular structural form it takes. Technical Report: Coparent or Second-Parent Adoption by Same-Sex Parents
Raziskava, ki jo je naročila kanadska vlada
An academic study into the impact of children being raised by gay parents found that children living with two mothers have the same social competence as a child raised by a straight couple. The 2003 report was only released by Canada’s Justice Department after a freedom of information request by its author. Gay parents just as good, government study finds
Primerjava 15 raziskav, opravljenih med leti 1981 – 1994
Children growing up in same-sex parental households do not necessarily have differences in self-esteem, gender identity, or emotional problems from children growing up in heterosexual parent homes. Study: Same-Sex Parents Raise Well-Adjusted Kids
American Psychoanalytic Association
Accumulated evidence suggests the best interest of the child requires attachment to committed, nurturing and competent parents. Evaluation of an individual or couple for these parental qualities should be determined without prejudice regarding sexual orientation. APsaA believes that gay and lesbian individuals and couples are capable of meeting the best interest of the child and should be afforded the same rights and should accept the same responsibilities as heterosexual parents.
American Psychological Association
…APA opposes any discrimination based on sexual orientation in matters of adoption, child custody and visitation, foster care, and reproductive health services;
American Psychiatric Association
The American Psychiatric Association supports initiatives which allow same-sex couples to adopt and co-parent children and supports all the associated legal rights, benefits, and responsibilities which arise from such initiatives.
Se strinjam s tamo, močno upam, da se udeležimo v soboto pred Prešernovim trgom. Bravo Saša !
Upam, da mi bo uspelo priti, sicer sem v duhu zraven!
Mene pa zanima, kdaj boste protestirali proti staršem:
- ki z otroki v avtu vozijo, kot da so se ravnokar sneli s ketne,
- ki z otroki v avtu telefonirajo za volanom,
- ki kjerkoli v bližini otroka kadijo ali sploh staršem, ki kadijo,
- ki so cele dneve v službi, otroku pa se odkupujejo z dragimi igračami,
… in podobnim ŽE OBSTOJEČIM de facto slabim staršem. Ne, laže je vnaprej operirati s predsodki in ne razumeti, da gre pri omogočanju posvojitve istospolnim parom PREDVSEM za to, da lahko partner posvoji otroka svojega partnerja. No, če bo kakšen par želel iti skozi mukotrpen proces posvojitve tujega otroka, pa bi mu to željo morali dopustiti. Saj ni, da se otroka kar posvoji, ker se ti to zazdi na sprehodu po mestu…
Saša, seveda boš spet pribita na križ. Ker je to, kar nabijate, neempatično in preprosto narobe. Predvsem pa si o “naravnosti” pustite dopovedovati od moških in žensk, ki so se odločili živeti v nasprotju s svojo “naravo”.
Če izhajam iz predpostavke, da Bog obstaja (to prepuščam v presojo vsakemu posamezniku), potem sem mnenja, da je Bog ustvaril istospolno usmerjene samo zato, da se bomo vsi, ki smo heteroseksualni, nekaj iz tega naučili, in sicer SPREJEMANJA drugačnosti in predvsem STRPNOSTI. Tako je moje razmišljanje in meni je to še najbljižje. Vsak pa naj razmišlja tako kot misli, da je prav. Ene in edine resnice pa tako ne bo nikoli.
Pa da ne bo pomote, sem heteroseksualno usmerjena, ki je bila po spletu okoliščin vzgajana samo s strani dveh žensk, mame in stare mame. Stara mama je ostala sama z mojo mami, ko je bila moja mami stara nekaj mesecev. Umrl ji je mož. Moja mami je tudi ostala sama, in sicer zavestno, ker ni več želela ostati v zakonu, kjer je bil alkohol in nezvestoba. Toliko o stabilnosti heteroseksualne zveze. Da pa bo zadeva še malce bolj jasna, takrat smo živeli po verskih vrednotah. Ja, tudi to se zgodi, prevare niso domena samo neverujočih.
Da pa so otroci stigmatizirani, pa jim ni potrebno biti otrok istospolno usmerjenih, ker so lahko stigmatizirani tudi zaradi drugih razlogov. Stigma je izključno stvar družbe, in če bi se vsi posamezniki v družbi borili proti kakršnikoli obliki stigme, tudi stigme ne bi bilo.
To sem napisala samo v razmislek in ne kot provokacijo, ker nimam tega namena.
A moja teta ne sme priti na ta vaš shod, ker je mati samohranilka in po vašem ni kvalificirana za dobrega starša, moja sestrična in bratranec sta nenaravna, oni skupaj pa sploh niso družina!
Medtem ko vse kar je vaš mož moral narediti za to, da je avtomatično dober starš, je to, da ga je enkrat prepozno ven potegnil. In čestitke, to da sta bila sposobna oplodit otroka, pomeni da ga znate tudi vzgajat? Seveda ne, ne bodimo no naivni!
Za dobre starše ni dovolj, da so različnega spola, kar je osnova, da se o družinskih odnosih sploh lahko začnemo pogovarjati! In niso vse oblike družin take, kot vaša, pa vseeno so družina. Zakaj bi jim grenili življenje?
Bravo, Tjaša. Tudi jaz vse te hinavščine ne prenesem več. Ščitimo otroke pred pravim zlom, ne pa namišljenim.
Bravo, Saška, poklicana, da sodi. Super teoretsko ozadje, ampak pozabljaš eno dejstevce: OTROCI V ISTOSPOLNIH SKUPNOSTIH OBSTAJAJO!!!!! In diskriminirani so zaradi ljudi kot ti, ki serjejo take klamfe in to s ponosom.
In če že navajamo Strehovca, povejmo še njegovo trditev med radijskim intervjujem: “Raziskave kažejo, da se otroci v istospolnih skupnostih NE FIZIČNO ne psihično ne razvijajo.” Tako, dragi moji, če ste se kdaj spraševali, od kod liliputanci - nehali so rast na dan, ko so ugotovili, da živijo v istospolni skupnosti. Večinoma so vsi otroci istospolnih parov visoki meter 18 in imajo tudi pri 40 mlečne zobe.
Sicer pa je dobro v živo poznati stvari, o katerih govoriš. Če bi rada vsaj za čajno žličko resničnega LGBTQ življenja, me mirno kontaktiraj, sem vedno za dvogovor.
Lp
Lothar
Prvič se oglašam in naj takoj povem,da sem s tem odlašala že zelo dolgo,sedaj pa ne morem več molčati.
Draga Saša,zelo čutim z vami,predvsempa to,kako si želite družine in kako vam je družina pomembna,ker verjetno ne zmorete živeti sami. Ko ste ostali z dvema otrokoma sami,ste takoj našli človeka,ki je zapolnil vašo potrebo po družini,da ne bi bila vaša dva otroka stigmatizirana,kot vi mislite. Ali ste kdaj pomislili na to, da sta vaša otroka morda kdaj želela,da bi bila njuna mama samo njuna in da si ju ne bi rabila deliti z nekom,ki pa ni bil član njune družine v kateri sta verjetno živela nekaj let. Jaz vas ves čas ,ko razpravljate o družini po blogu in raznih okroglih mizah dojemam predvsem kot osebo,ki jo je na smrt strah,da bo ponovno ostala sama in ki misli,da je zakonska zveza večja garancija,da te partner ne more pustiti.
Saša,sami ste doživeli,da niti trije otroci niso garancija za obstanek družine in za to da otroci ne bi bili stigmatizirani.
Upam,da vam bo uspelo obdržati družino-pa če tudi za ceno,da ste v njej zelo sama.
Se popolnoma strinjam z vsemi razlogi za in proti…res je, da vsi heteroseksualni pari niso popolni starši, vendar če bi si lahko sama izbirala starše, nikakor ne bi želela imeti dva očeta ali dve mami! Mislim, da bi bil otrok v takšni družini popolnoma zmeden…pa da ne bo pomote, nič nimam proti homoseksualcem, naj živijo in uživajo življenje, vendar sami brez otrok!
Saša, ravno zjutraj mi je prijatelj povedal, da se bo z družino udeležil tega shoda.
Vasja, kdo je zdaj nestrpen in provokativen pa še nesramen pa še kaj …
Družina je bila (upam, da je še) osnovna celica družbe. Družina so oče, mati in otroci… Tudi vrednote in načela so bile. Kaj pa zdaj? Kam drvimo? Ali se zavedamo kaj to pomeni?
Nihče ne trdi, da smo vsi, ki imamo otroke dobri starši samo za to, ker imamo po vaše “klasično” družino. Tudi tega ne trdimo, da so naši otroci boljši, srečnejši …
In predvsem ne vem zakaj bi Sašo pribijali na križ!?
Saj je ena redkih, ki upa, javno v svojem imenu zagovarjati svoja stališča … in se ji ne gre za pridobivanje političnih ali kakšnih drugih točk…
Drga gospa Saša!
Jaz sem pa hud dislektik. Ta motnja je dedna, to se pravi, da ima moj otrok 70% možnosti da jo dobi.
Disleksija pomeni:
- zelo slaba zmožnost socializacije (težave vklapljanja v družbo
- slaba koordinacija (ali štoravost pri telovadbi, posledica zasmehovanje vrstnikov, odpor do gibanja posledično povečana teža, ponovno zasmehovanje vrstnikov)
-Težave z očesnim stikom (spet zasmehovanje)
In še in še, samo tako v vednost.
IN ZDAJ.. pO VAŠIH LEPO ZAPISANIH TOČKAH TUDI JAZ NE BI SMELA IMETI OTROK. kER SE LAHKO ZGODI, DA BODO ZASMEHOVANI, POTRI IN NESPREJETI.
Tudi jaz menim, da sta ata in mama najboljša izbira za otroka, hkarati pa menim, da v Sloveniji že obstajajo istospolne družine. In je to treba urediti in v vsaki pravni državi je potrebno imeti red.
Metka, potem ne morete reči, da “nimate nič proti homoseksualcem!”
Pomislite, kako je homoseksualno usmerjenim otrokom. Kaj ti niso zmedeni? Kaj niso zavedeni, da so slabi, nenaravni, manj človeški? Manj vredni? Homoseksualci nis(m)o samo odrasli, s takimi občutji smo se soočali od malega. In imejte v mislih, v heteroseksualnih družinah! Kdo nas je naredil geje in lezbijke, če ne ravno narava? Starši? Družba? Zakaj imam potem hetereseksualnega brata, zakaj imam heteroseksualne sošolce? In ja, tudi jaz imam lahko otroka in ga bom nekoč imel. Povsem legalno in legitimno. Edina razlika je v tem, da bo moj otrok pravno manj zaščiten kot denimo vaš, saj bo v primeru smrti biološkega starša bil pahnjen v rejniški sistem, namesto da bi zanj lahko skrbel socialni starš — posvojitelj. Pa mi vi povejte, ali bi bil za otroka bolje, da ostane pri staršu in skrbniku, s katerim je odraščal celo življenje, ali naj gre v rejniški sistem, ker bo moj mož po Sašinem mnenju nesposoben za vzgojo. Ne morete preprečiti ljudem, da bodo imeli otroke, lahko pa omogočite, da bodo ti otroci imeli enake pravice in njihovi starši enake dolžnosti. Za to se gre pri tem vprašanju za otrokove pravice, ne pa pravice istospolnih parov do posvojitve (čeprav je tudi odrekanje te pravice diskriminacija).
Raziskave kažejo, da je odstotek homoseksualno usmerjenih otrok popolnoma primerljiv ne glede na to, ali prihajajo iz istospolne ali raznospolne družine.
Uboga Saša, spet je boste pribijali na križ. Čisto prav ima. Tisti, ki je imate namen žaliti, pa je bolje, da se ozrete malo vase.
Bodimo odkriti, drugače spolno usmerjene sprejemamo, tako jaz kot večina, ki jih poznam. Nihče jim noče nič slabega, to je pač njihova izbira. Ne morem pa sprejeti dejstva, bi dva moška lahko posvojila otroka. Pa saj ta otrok je že v temelju obsojen na to, da bo homoseksualec.
S tem so zastavljeni tudi temelji za spremembo družbenih vrednost, kakršne poznamo že tisočletja.
Nujne bodo tudi spremembe v šoli. Zdaj imamo namreč vprašanja (na primer, pri temi o barvah): Kakšne barve las ima tvoja mamica? Kakšne barve las ima tvoj oči?
Kaj bomo pa čez 10 let spraševali? Kakšne barve las ima tvoj - ? Takšna vprašanja so tudi v učbenikih in delovnih zvezkih, da ne bo pomote.
Meni se zdi, da to vse skupaj vodi v bolano družbo, pa naj kdor če vpije kolikor hoče.
Pa nisem stara, niti zadrta, da ne bo pomote.
Se popolnoma strinjam s takim razmišljanjem. Sam sem sicer versko vzgojen in bom tako vzgajal tudi otroke. Vendar sem za katoliško Cerkev najbrž v marsičem dosti preveč liberalen in tudi to bom poskušal vsaditi otrokom kot osnovo za življenje in samostojno odločanje. Zato se mi argument o lažji verski vzgoji ne zdi argument, ostalo pa popolnoma drži.
Upam, da se bom(o) imel(i) čas udeležiti dogodka na Prešernovem trgu.
Aja, eni imajo lahko parado ponosa, drugim se pa kratijo pravice…
Draga Pika,
A je slučajno kdo rekel da ne smeš v soboto na shod. A ga je kdo prepovedal? Edino kar ti bo verjetno krateno na tem shodu, je zahrbten, strahopetcev vreden napad s strani LGBT skupnosti. Takšen kot ga mi doživljamo vsako leto s strani t.i. borcev za pravice heteroseksualcev.
@Irena: Jaz sem zrasel gor v heteroseksualni družini, torej sem po tvoji filozofiji že v temelju obsojen na to da bom heteroseksualec. WRONG!!!!!
Moje mnenje je, da ima otrok “ob prihodu na ta svet” vso pravico do obeh staršev! Če se kasneje izkaže, da je zanj boljše, da zanj skrbi samo eden od roditeljev (beseda “starš” zame ne obstaja, ker obstaja samo v dvojini, v ednini je edino roditelj = tisti, ki je spočel (to sta oba, resda vsak zase ) potem to pomeni, da se pač materi ni izšlo v njenem predvidevanju, da je izbrala za očeta svojih otrok najboljše. Res je, ženske smo tiste, ki izberemo očeta svojih otrok in če se zmotimo, je napaka naš problem. Seveda ob predpostavki, da smo čustveno zrele matere!. Tudi jaz sem se zmotila in sem samohranilka že kr neki časa, oče plačuje preživnino ali pa tudi ne (kot je pri volji, je itak pod minimumom) ampak to je bila moja odločitev, da zaščitim sebe in otroka. Pa še vedno trdim
Otrok ima OSNOVNO pravico do očeta in matere!!!
kar se pa potem zgodi je druga stvar.
IN VSAK; KI SE ODLOČI; DA BO IMEL OTROKA, NAJ MU NAJPREJ ZAGOTOVI OSNOVNO PRAVICO IMETI OČETA IN MATER!!!
in vsi tisti istospolni ne bodo nikoli “a priori” mogli zagotoviti otroku obeh potencialov matere in očeta, ker niti niso za to poklicani s strani narave - ker je njihova mati drugačna in je njihov oče drugačen
pa poglejmo naravo:
žival se rodi samo ob pogoju, da se samec in samica sparita, odrašča ob materi ali dojiljah nikoli pa niso njihovi starši 2xmati ali 2x oče! (vpisani v rojstnem listu WTF???? mami a si ti tut moja mami????)
In kar ne obstaja v naravi ni normalno, itaq da ni naravno , zame je pojem normalnosti samo tisto kar je naravno in ni merilo družbena pogojenost
Vem, v naravi tudi med živalmi obstajajo homoseksualne zveze, ampak ti nimajo otrok!!!! Se pridružijo pri dojitvah (samo ženski osebki!!!), kaj več pa NE!
Če sem starokopitna? Briga me! Moje mnenje je tako in za tem stojim!
Pa še to, morda bo kdo rekel: glej jo, se meče naprej, pa je sama nesposobna dati sinu starševstvo: VESTE KAJ, JAZ SEM SE VSAJ POTRUDILA; VI SE PA NITI TO NISTE!!! Jaz vsaj vem, da mi je spodletelo, vi pa niti tega ne veste! In spoznanje je pot do resnice!
uff, mi je pasalo!
Danes sem že podala svoje mnjenje, vseeno pa bi rada napisala še nekaj v razmislek za tiste, ki zaradi kakršnegakoli razloga ne sprejemate istospolnih oseb. Imate vso pravico do svojega mnjenja, prav tako kot jaz do svojega, vendar bi vseeno rada vedela, če bi na istospolno usmerjenost gledali na takšen način tudi, če bi bil vaš otrok istospolno usmerjen? Nikoli ne moremo namreč z gotovostjo trditi, da naš otrok ne bo istospolno usmerjen. Ali bi se mu odpovedali, ali bi ga imeli enako radi in bi ga pri njegovih odločitvah podpirali? Ali bi vas bolelo, če bi se v javnosti razpravljalo o vašem otroku na tak način, vi pa bi vedeli, da ni nikomur storil nič slabega, samo rodil se je z drugačno usmerjenostjo kot večina? Še mnogo vprašanj se mi poraja in mislim, da vsak res DOBER starš ve, kakšni bi bili odgovori. Otrok si namreč ne moremo izbirati v trgovini, otroke pač imamo, in če so slučajno istospolno usmerjeni, jih imamo radi, če smo odgovorni starši, drugače pa si ne zaslužimo, da smo sploh starši.
Še enkrat poudarjam, da sem heteroseksualno usmerjena, vendar razumem vse tiste, ki so istospolno usmerjeni, ker vem, da jim niti slučajno ni lahko.
Osnova družbe JE družina! A družin je več in ne samo oče, mama in otrok(ci).
Sicer pa Saša: nihče vas ni pribil na križ in nihče vas ne bo. Ne primerjajte se s Kristusom! Kristus ni vodil inkvizicije ali pogromov, vi pa jih! Ne zaslužite si primerjave s Kristusom.
Tako kot si ne zaslužite svojih otrok! Bolni je um, ki misli, da ji bo sin zrasel v homoseksualca, če v svoji otroški radovednosti proba hoditi v materinih čevljih z visokimi petami! Bojazen ustvarja inkvizitorje! Bojazen ustvarja Sašo Torcemado!
mnenje na janjab:
istospolnousmerjene združbe me ne motijo, nasprotno imam nekaj prijateljev in prijateljic teh usmertev, moti me nihovo igračkanje z otroci, enako me motijo krstitve in usmejanje h kr neki veroizpovedim malih človečkov, ki zaupajo mamici in očiju in jih kr tako peljejo po poteh, za katere kasneje ugotovijo, da si jih niso sami izbrali.
Istospolna skupnost:OK!,
otrok, ki ne ve kaj je to in ga “pahnejo tja”NE!!!
in te citiram in se strinjam s teboj:
Otrok si namreč ne moremo izbirati v trgovini, otroke pač imamo, in če so slučajno istospolno usmerjeni, jih imamo radi, če smo odgovorni starši, drugače pa si ne zaslužimo, da smo sploh starši.
IN se vprašam, ali si zaslužimo, da smo starši (ne izolnjujejmo osnovne pravice otroka, ki se glasi: imam pravico imeti mater in očeta)
??????????
IN ti lahko še milijonkrat poudariš tvoje mnenje in jaz ga bom tudi
Za janjob2: jaz nisem milijonkrat poudarila svojega mnenja, ampak sem ga samo izrazila, prav tako kot si ga ti. Mislim, da ga imam pravico izraziti in vsi tisti, ki so redni obiskovalci tega bloga, točno vedo, da jaz s svojim izražanjem nikogar ne žalim in zmeraj spoštujem ljudi, ki imajo nasprotno mnenje, za razliko od nekaterih, ki se kulture dialoga ne držijo.
Otrok je največji zaklad. Resnično. Kako čudovito je, ko prvič reče mama, ata …
Vsi, ki zagovarjate te posvojitve: ali ste se kdaj vprašali kako težko bo tem otrokom, pa če jih bodo”starši”? raje rečem vgojitelji imeli še tako radi…
Poznam krasno punčko, ki zdaj odrašča z mamico samohranilko, oči nima stikov z njima. Mamica jo ima nadvse rada pa ji žal ne more nadomestiti tistega kar imajo skoraj vsi drugi otroci v razredu očija. Punčka trpi. Vsi jo imamo radi…
Moje mnenje je, da mora imeti otrok očeta in mater…
Vsak lahko pove svoje mnenje, brez, da napada drugega. Tudi tako ga razumemo
Uuuuu … kako me razjezi, če kdo govori pavšalno in zapisuje pojme, ki jih ne razume …
Najprej si razjasnimo pojme:
- kaj je normalno?
- kaj je zdravo?
- kaj je primerno?
- kaj je naravno?
- kaj je jasna orientacija????
Še enkrat ste me prepričali v nekaj: verni ljudje (mislim na fanatike in versko blazne) so nestrpni do ostalih drugače mislečih.
Se strinjam z Janjo B. Če je res bog ustvaril človeka, je ustvaril tudi homoseksualce. Zdaj mu pa vi iščete opravičila, oziroma še slabše, delujete in mislite proti bogu. Ga ne spoštujete in sprejemate v celoti, boga mislim?
Seveda Milka, saj nihče ne trdi, da je boljše, da otrok trpi.
Ampak so primeri, ko otrok pač ostane brez staršev. Lahko že ob rojstvu, lahko pozneje, skratka, so sirote, ki potrebujejo dom. In so pari, ki niso primerni starši. To je pač dejstvo.
Neizpodbitno dejstvo je, da bo otrok z zapitim očetom ali nevrotično mamo nesrečen, precej verjetno celo dolgoročno.
Prav nič nujno ni, da bo nesrečen, če bo imel dva starša istega spola. Mnogi otroci hudo trpijo, ker so predebeli ali kakorkoli nepriljubljeni med vrstniki, na primer - in od staršev je odvisno, kako bodo težave premostili. In take težave SE premostijo. Za razliko od psihičnih travm otrok, katerih starši se vsak večer kregajo ali celo tepejo.
Eno je teorija, ampak takih otrok ni malo in ne vem no, a se je res tako nevarno pozanimat, kako se počutijo?
Skratka, ko pride do takih primerov, zakaj ne bi smeli biti kandidati tudi istospolni pari? Konec koncev obstajajo pristojne službe, ki ocenijo ustreznost posameznega para in okolja, kjer naj bi otrok odraščal.
Govoriti o pomenu zakonskega in skupnega življenja je vedno eno najbolj občutljivih, pa tudi problematičnih dejanj.Razlog se skriva v tem, da imamo danes ljudje različne predstave o skupnem življenju. Nikoli ne vemo, kakšne izkušnje imajo ostali ljudje. Niti ne vemo, ali bomo s svojimi besedami lahko prizadeli bližnjega.
Grški zgodovinar Teokrit je dejal:”Grki so zavzeli Trojo, ker so to poskusili:” Naj bo tudi nam dovoljeno poskusiti in spregovoriti o zakonu, tako kot gledamo nanj kristjani.
Katoliški pogled na spolnost je precej specifičen. Človek je oseba sestavljena iz treh “sestavin”. Je materialno bitje, duševno - to se pravi čustveno bitje in pa duhovno bitje. Ravno ta tretja dimenzija nas dela drugačne. to je del naše narave, ki je odprt za drugega, za komunikacijo z bližnjim in s svojim Stvarnikom. Spolnost, ki je del naše “biti” je integrirana v našo osebnost. Ima združitveni in ustvarjalni vidik. Zato tega ne smemo ločiti. Če spolnost uporabljamo zgolj na fizični ali čustveni ravni, jo degradiramo na hedonistični cilj in jo oropamo dostojanstva. Spolnost je potrditev naše identifikacije, je podaritev samega sebe drugemu, je prostor celjenja naših čustvenih notranjih ran, zdravi našo samopodobo, lajša stres, odpira se drugemu in bistveni vidik spolnosti je njena roditvena vloga. Iz združitvenega dejanja moža in žene se poraja novo življenje.
Ker moramo gledati predvsem na realno stanje, tudi sama ne izhajam iz idealne družine in tudi moja sedanja družina ni idealna, sem še vedno velik iskalec. Izhajam pa iz dejstva, da vsak človek hrepeni po sreči. Zato velikodušno podarjam to, kar mi je bilo podarjeno. Spoznanja strokovnjakov, namreč, ki se ukvarjajo z družinsko problematiko. Pri srcu mi je ravno družinska terapija. Celo predavanje bi lahko napisala o dosedanjih analizah in spoznanjih. A strnem lahko samo, da najsrečnejši otroci izhajajo iz urejenih družin, kjer so zlasti odnosi med partnerji na zavidljivi ravni, prav tako pa tudi očetova in materina ljubezen do otrok. In vsak otrok si to zasluži.
Marjana, drznem si domnevati, da analize, ki jih omenjate, ne vključujejo ne otrok v istospolnih družinah, ne istospolno usmerjenih otrok.
Kar ne pomeni, da takih družin in takih otrok ni. Poudarjam še enkrat, da ne glede na to, ali si mi želimo tega ali ne, ali to odobravamo ali ne, obstajajo istospolne družine in otroci v njih, ter bodo obstajali. Več škode jim bo storjene, če se njihovega statusa ne uredi in se njihov obstoj pometa pod preprogo, kot da bodo enaki vašim otrokom. In kdorkoli si drzne, z verskimi argumenti ali ne, trditi, da si ti otroci ne zaslužijo enakopravnosti, ker niso “naravni”, naj sam pri sebi razčisti, ali bi jih staršem raje vzel, ali bi vse skupaj kar strpal v krematorij? Kdo je tisti, ki si dovoli nekomu vzeti otroka? Nekam preveč veren zagotovo ni…
Meni se zdi, da je ta istospolna usmerjenost postala modna muha v zadnjem času in da pred desetletji tega sploh ni bilo tako veliko. Ne samo, da se ni govorilo, menim, da tega tudi ni bilo.
S poudarjanjem tega to pri mladih v času pubertete, ko želijo biti drugačni za vsako ceno, samo še podžigamo. Torej, sami ustvarjamo to fobijo, za katero mislim, da ni zdrava ne za posameznika ne za družbo kot celoto.
Irena ti nisi gladka. Dej najprej kej preber o tem, ne pa da neumnosti trosiš: “…Torej, sami ustvarjamo to fobijo, za katero mislim, da ni zdrava ne za posameznika ne za družbo kot celoto…”
Homoseksualnost je vedno bila, samo ljudje so se zaradi pritiskov družbe skrivali. To je tako kot pedofilija v Cerkvi. Če se ne pogovarjamo o tem, ne obstaja? Če pritiskamo na žrtve, da se jim ni zgodilo nič hudega, potem jih ne bo bolelo? VSAK človek si zasluži živeti, kot sam čuti, in nihče si ne zasluži pravice, da bo drugim govoril kako naj se ravnajo ali odločajo v življenju.
Spolna usmerjenost ni odločitev, tako kot ne spolni izraz ali spolna identiteta (to so različni in neodvisni pojmi). Odločitev je samo ta, ali boš živel do sebe in bližnjih iskreno življenje, ali boš živel laž in dvojno življenje. Tu pa pride na vrsto razumevanje in ne-diskriminacija v družbi. In pravna enakost, se razume!
Spoštovati je potrebno VSAKOGAR!!! Tu ni nobenega dvoma. In vsakdo naj živi, kot čuti. A vsega se ne da vedno imeti. Žal.
Pa saj že sedaj večina otrok živi v lezbičnih skupnostih. Kdo pa vzgaja otroke? Največkrat mati s pomočjo babice, oči pa pride ko so otroci že v posteljah, da se mu po napornem delovniku ni potrebno še s tem ukvarjat.
Kaj pa otroci, ki že živijo v teh skupnostih… Kaj z njimi? Jih moramo odvzeti ali kaj? Po mojem ne.
Sploh pa, kaj če bi to razpravo raje prepustili strokovnjakom, jaz se odkrito povedano bolj spoznam na fibule kot pa na škodo, ki bi jo lahko dva homoseksualca povzročila otroku. Oziroma lahko zagovarjam samo tisto, kar so mi povedali drugi, kar je zelo subjektivno mnenje.
Mojcica, odlično mnenje. Realnost je taka, da pravna, sociološka, psihološka in psihiatrična stroka v istospolnim družinah ne vidijo nobene težave, ki bi izvirala iz te družine, marveč zgolj in samo težave, ki izvirajo iz družbe. Na tej točki se lahko zamislimo…
Saša vam vrže kost, ve pa jo glodate z vseh strani in se ne daste odgnati, kot mrhovinarji pri plenu. Bolano!!!!
Jaz bi omogočil posvojitev otroka enega partnerja (roditelja) s strani drugega partnerja, tudi če gre za homoseksualni odnos. Popolnoma nesmiselno pa se mi zdi omogočati posvojitev otroka drugih roditeljev homoseksualnim parom. To bi se zagotovo dalo urediti tudi zakonsko in ustavno nesporno. Prav tako se mi zdi nesmiselno omogočati umetno oploditev plodnim samskim ženskam ali ženskam homoseksualnih parov. Dovolj možnosti je za naravno rojstvo, če si otroka res želijo.
Zagotovo je možno še kako dobro utemeljiti, da je pravica otroka do očeta in matere pred pravico homoseksualnih parov do posvojitve.
GREMO! S transparenti. Pridejo Hrvatje. Pridejo zamejci. Ta svet potrebuje veselo oznanilo. Mi gremo oznanjat druzino kot osnovno celico, brez katere bo propadla civilizacija. Evropa je itak ze mrtva. Treba oznanjat. Gremo se pribijat na križ. Ni problema. Sve za Krista. Čau!!!
V Sloveniji že imamo družine s staršema istega spola. Ti otroci, ki naj bi jih posvojili homoseksualci, že obstajajo in čakajo na to, da bi imeli enake pravice kot njihovi vrstniki - živeti z ljudmi, ki jih poznajo od rojstva ali vsaj že zelo dolgo, pravico, da jih ti ljudje lahko obiščejo v bolnišnici brez omejitev, pravico, da dedujejo po njih, da od njih v primeru smrti dobijo pokojnino oz. po ločitvi preživnino.
V časopisih je bil omenjen primer slovensko-ameriškega istospolnega para, ki je v ZDA posvojil otroka. Zdaj so v Sloveniji. A tukaj pa kar na lepem nima več staršev?
Na svetu je na tisoče otrok, ki dobesedno hirajo in resnično zaostajajo tako v telesnem kot umskem razvoju, ker hirajo v sirotišnicah. Si upate trditi, da je za te otroke bolje, da ostanejo, kjer so, kot da bi živeli v solidno situirani istospolni družini, kjer bi bili deležni ljubezni, prave vzgoje, izobrazbe?
Mah klena slovenska družina. Koga slepite? Kdo od vas je živel v solidni družini in koliko je danes parov, ki skupaj samo še životarijo, ker eden ali drugi nima jajc ali denarja, da bi šel po svoje? Po mojih ocenah tam nekje pol.
Nehajte ga biksat in slikat rožice pa ptičke, a nismo že malo prestari za to?
60% otrok DANES v Sloveniji ni rojenih v zakonski zvezi. Boste v soboto protestirali tudi proti njim, kot enostarševskim družinam, ter večgeneracijskim družinam, kot razširjenim. Kajti po vašem mnenju dedek in babica ne smeta imeti nič opraviti z vzgojo, kaj si bo pa otrok mislil, da zanj skrbita dve ženski in dva moška. Saj bo zmeden!!
No, če nadaljujem brez sarkazma: v povprečju je v otrokovem odraščanju prisotnih 8 ljudi obeh spolov. Zamislite, koliko odraslih je vas vzgajalo. Ste zaradi tega kaj bolj zmedeni ali kaj manj sedaj, ko ste odrasli sami. Zamislite se, koliko odraslih je v življenju vaših otrok. Jim kaj manjka zaradi tega?
Sončnica, jaz sem že gladka. Sebe poglej, mogoče pa tebi kaj manjka? Pa brez zamere.
Z otroci, ki danes niso rojeni v zakonski zvezi, pa je večinoma tako, da je to zaradi ugodnosti s področja sociale (vrtec, otroški dodatki, varnost službe ipd.) Posebno v večjih mestih je to mogoče skriti, v manjših krajih je to težje.
Takšna so moja spoznanja, to pa je posledica današnjega časa. Otroci imajo kljub temu ob sebi očeta in mater.
Nisem še zasledila odgovora na povsem preprosto vprašanje:
Kako bo otrok klical oziroma imenoval tista, ki ga bosta posvojila?
Oče in mati najbrž ne. Ajd junaki, da vidim, če poznate odgovor.
Od vsega me najbolj skrbi to, da boš ti, Saša, vzgojila pet novih nestrpnežev.
Irena, če je to tvoja največja dilema pri vsem skupaj …
Ena mami bo mami, ta druga pa mama. En ati bo ati, ta drugi pa oči.
Ne morem verjet, res.
Pa še eno pojasnilo: ni res, da imajo zunajzakonske skupnosti kake ugodnosti iz naslova neporoke. Kdor ta status izkorišča, je goljuf. Takih “družin” je po ocenah okoli pet odstotkov, nikakor pa ne okoli 60 odstotkov, kot bi lahko sklepali po št. otrok, ki niso rojeni poročenim parom.
Saša, kaj pa vi in vaša družina? Ste prepričani, da zdaj, ko vas je zapustil mož in ste ostali sami z otroci, še vedno spadate v “kalup” normalne družine? Mar niso po vašem mnenju normalna in najbolj optimalna družina: mati + otroci + OČE??? Kaj pa, ko oče izgine s scene? Se potem mama z otroci preseli v nek drug kalup oz. predal?
Glejte, otroci v istospolnih družinah ŽE obstajajo in ni jih tako malo. Ti otroci si zaslužijo popolnoma enake pravice kot vsi drugi otroci. O tem, kaj je naravno in kaj ni, pa lepo prosim, raje ne razsojajte. Vsak naravoslovec ali znanstvenik bo povedal, da je naravno VSE, kar se da zaslediti v naravi (kar je tudi logično). In homoseksualnosti v naravi ni tako malo, obstaja tudi pri živalih, ne le človeški vrsti.
In še glede diskriminacije otrok iz homoseksualnih družin: ja, seveda, diskriminacija bo. Zaradi takih ljudi, kot ste vi in vam podobni. Če bi vsakemu otroku njegovi starši doma povedali, da ni nič groznega, ker ima npr. Mihec dve “mamici”, bi bilo za take otroke življenje lažje. Ko pa otrok posluša svoje starše, kakšni dve degeneriranki in bolnici sta tisti dve, ki vodita Mihca v vrtec, se bo do Mihca obnašal grdo in se bo iz njega norčeval.
Sami dobro veste, da je vzgoja otrok nadvse pomembna. Otroci odrastejo v odrasle z vrednotami, katere smo jim posredovali kot starši. Če smo jih vzgajali v strpnosti, potem bodo do vseh drugačnih znali strpnost tudi izkazati. Če jih bomo vzgajali v predsodkih in v zaničevanju vseh drugačnih ljudi, potem bodo odrasli v nepopravljive omejence. Na žalost.
Ko bo tak par lahko naredil otroka in ga ne le posvojil, pol sem za. Homoseksualci NIMAJO nobene pravice do otrok!
Spoštovana ga. Irena…
Do sedaj sem živela v prepičanju, da vsak otrok kliče svojega starša tako kot ga starš nauči. Torej bo mene najina deklica Ana klicala kot jo bova naučili. Mene mami Daša in mojo partnerko mami Nina.
… in Saša Einsiedler (nisem vedela, da ste svojo družino večkrat preoblikovali in da imajo vaši otroci različne očete/darovalce - je to sploh res?) …
Upam, da bom v kratkem svoji deklici lahko zagotovila tudi pravno/socialno varnost obeh staršev, ki jih ima. Torej posvojila biološkega otroka svoje partnerke. Deklica je bila načrtovana, spočeta in rojena v registrirani istospolni partnerski skupnosti (žal le na tak način RS priznava najino zvezo) in od vsega začetka biva v odvisnosti obeh mam (in ne samo tiste, ki je vpisana na njenem rojstnem listu).
… in v poduk vsem ostalim…
V primeru, da se s partnerko razideva moj otrok (niti njegova biološka mati) ne bo imel nobene pravice zahtevati česarkoli od mene. Jaz v njegovem pravnem svetu ne obstajam. V tem primeru bo izgubil enega starša v odvisnosti katerega je živel od rojstva. Brez stikov, brez preživnine, brez kakršnega koli kontakta z mamo katero pozna in jo ima rad od rojstva! Po trenutni pravni ureditvi v RS moj otrok po moji smrti ne prejema družinske pokojnine in po meni ne deduje.
Še enkrat vam vsem toplo polagam na srce v imenu mavričnih družin: BORIMO SE ZA PRAVICE NAŠIH OTROK in ničesar drugega si ne želimo od RS le ureditev pravnih praznin, ki jih naši otroci občutijo na lastni koži.
mmisaa, hvala Bogu, da taki ljudje kot si ti, ne odločajo o tem, kdo ima lahko otroke in kdo ne. Kdo ima pravico do otrok in kdo je nima. Samo zamisli si, da bi mi, povprečni ljudje, lahko odločali o tako intimni in hkrati tako pomembni pravici človeka!
Potem bi ti rekla kot praviš zgoraj, namreč, da homoseksualci nimajo nobene pravice do otrok, jaz pa bi na primer rekla, da omejeni in nerazgledani ljudje kot ti, nimajo nobene pravice do otroka, ker se otroku s tako mamo dela ogromna škoda.
Da, drži, dve ženski ne moreta spočeti otroka. Ne brez “pomoči”, medicinske ali kakšne drugačne. Ampak otroka ne more spočeti tudi marsikateri heteroseksualni par, moški in ženska, ki imata težave z neplodnostjo oz. je eden iz para neploden. Bi takim dvema tudi rekla: Če pač ne moreta skupaj narediti otroka, potem do njega nimata nobene pravice?
Razlike med ljudmi delaš na osnovi spolne usmerjenosti. Ni važno, kakšne kvalitete nek posameznik ima, če je homoseksualen, potem po tvojem mnenju ne zasluži pravice do otroka! Pravico do otroka pa ima lahko vsak najbolj zabit in omejen človek, vsak alkoholik, vsak pedofil, mladoletnica, ki še sama ne ve, na katerem žuru je zanosila, vsak narkoman, vsak kriminalec.
P.S. Strinjam se s tem, kar je napisala mami Daša. Govorimo o pravicah otrok, ki so že tu. Ki že obstajajo v istospolnih družinah. V prvi vrsti gre za odpravo neenakosti pred zakonom za otroke iz teh družin, ki že obstajajo.
Simpatizerka, žal o pravici drugih do potomstva odloča ravno ljudstvo. Spomni se referenduma o umetni oploditvi samskih žensk. Pri čemer je najbolj zanimivo, da imajo pravico posvojiti otroka.
Na srečo tujina ni daleč in postopki niso nedosegljivo dragi.
Nekaterim se preprosto ne da dopovedat, da je zakonodaja zaostala za dejanskim stanjem in da je to treba popravit.
No, kaj bo pa pisalo v rojstnem listu otroka?
Uh, Irena, ti si pa mojstrica provokatorstva. Ostali smo brez besed, zdaj si nas pa našla. Res, nepremostljiva težava, evo, ne bo šlo, posvojitve niso možne zaradi rojstnega lista. Dobro si nas, res, vsa čast. Pa kako to, da ni nihče pomislil na takšno formalnost? Daj, hitro to sporoči v naš parlament, da ne bodo brezveze sprejeli zakona. Če pa potem ne bo rojstnih listov. Dobro, da si se spomnila, ti bodo hvaležni.
Kje pa je v tej rezpravi Saša? Madona ste navalili..a ni bolj pametno it tečt, ko viset kle gor?
Lep pozdrav.
Že nekaj let živim na Švedskem, kjer sem se dejansko skoraj že vsega navadila. Ko sem prišla sem, sem bila precej nestrpna, potem pa sem videla, da je tu problem v meni. Zakaj me moti to in ono in tako naprej.
Sama sem iz družine, kjer se imata mati in oče še vedno zelo rada, se spoštujeta in sta mi več kot dober zgled. Sama sem tudi poročena in v pričakovanju otroka.
V času študija sem spoznala čudovitega človeka, ki je gej. Ta mi je pripovedoval, kako si s fantom ne upata hoditi po cestah v določenih mestih Nemčije, ker se jima lahko kaj zgodi. In ta človek bi vse naredil za drugega človeka. In jaz naj ga obsojam, ker ne čuti isto kot jaz. Tu se vse zatakne.
Potem zgodba krasnega človeka, ki je daroval seme dvema ženskama, ki sta poročeni in si želita otroka. In so bili na krstu ne samo štirje stari starši, ampak šest. Pa ga kdaj vidim, kako me na kakršen koli način obsoja? Nikdar.
Vsi ne čutimo enako, vedno je bilo tako. Zdaj se pač to toliko bolj pokaže. Če je človek pomirjen sam s sabo, če nikomur ne želi žalega, zakaj ne more imeti pravice do svojega življenja. Ko začnem obsojati, grem hitro pometat pred svoj prag, ker to pomeni, da pri meni nekaj ne štima. Da se ukvarjam z drugimi, ki jih morda sploh nikoli ne bom spoznala. (pa naj jih obsojam…)
Vem, zdaj ko berem veliko od otrok, koliko je čustvenih izsiljevanj, koliko nasilja. To je zame vredno obsodbe. Ko se nekdo psihično ali fizično “znese” nad otročkom, ki nima moči. Zakaj je potem težko, če ima otrok dva starša istega spola, ki ga imata srčno rada, se z njim ukvarjata. Otrok razume stvari. Seveda je za žensko idealno imeti krasnega partnerja, družino, ampak vedno ni tako. Nekateri ljudje enostavno tega ne najdejo oziroma živijo drugače. Otrok potrebuje samo ljubezen. Veliko ljubezni. In našo odprtost do drugačnosti. Ker si ne predstavljam, kako bi se jaz počutila, če bi bila v situaciji dveh deklet (ali fantov), ki se imata radi/rada, pa bi me vsi povprek obsojali in mi govorili, kaj je prav in kaj ne. Ker so ti ljudje zelo pogosto tako zelo srčni.
Kako lepa je krščanska vera, kako pa je velikokrat napačno razložena. Odpuščanje, sprejemanje…
Vsem vse dobro!
Nič nimam proti gejom in lezbijkam. Naj živijo svoje življenje. Sem pa odločno proti, da bi posvojili otroke.
Irena, potem ni res, da “nimate nič proti gejem”! Potem imate zelo veliko proti gejem in lezbijkam. Priznajte si to, prosim, ne sprenevedajte se, da nimate predsodkov. Priznajte si, da ne marate ljudi. In njihovih otrok.
Ne, nima nič proti njim. Lahko še 100-krat zapišem.
In naj ponovim: Sem pa odločno proti, da bi posvojili otroke.
Naj samo povem, da živim v istospolni družini, imava 2 otroka, fanta in punco in za oba v šoli pravijo, da sta sončka, indikatorja celega razreda, edina, ki sta prava učenca - tolerantna, prijazna, dobrosrčna, nezamerljiva……. večino njunih sošolcev ve za njuni mami in jih nihče ne obsoja, ker se grebejo za njuno pozornost. Vidim pa veliko problematičnih otrok v šoli in čedalje več jih je……pa so ravno tako iz heteroseksualnih zvez kot vaši otroci….. kaj pa na to porečete? Tako da, gospa Saša, res sem vas imela za malo bolj razgledano, pravzaprav ste mi bila do tega trenutka prav fajn gospa, zdaj pa vidim, da nimate početi kaj drugega kot zatirati nekoga, ki ni kriv, da se je tak rodil. In midve, ki imava 170 % manj stabilno zvezo kot vi, sva že vrsto let skupaj, živimo v ljubezni in tako nas tudi sprejemajo ljudje okoli nas…….kaj pa vi….imate vi boljše odnose in življenje z otroci kot mi? Ker ste se ločili ali ker ste ena izmed zatiralcev?…Malo pospravite pred svojim pragom in malo odprite oči in natikajte rogove komu izmed drugih žlehtnobcev, nas pa pustite na miru.
Joj, joj, kakšna hvala LLali. Pa si prepričana, da bosta skupaj čez leto dni? Morda pa pride mlajša in lepša? To se zgodi čez noč.
Irena ti si pa ena velika provokatorka
Aja, Mojčica, zakaj pa? Samo povem, kar mislim. Tako pač je.
Irena, pa si TI prepričana, da boš s svojim možem (partnerjem oz. fantom) čez 1 leto še vedno skupaj? Si? Čisto zares? Bi dala roko v ogenj za to? Še nogo?
Dejstvo je, da ni nihče jasnovidec in nihče ne vidi niti dneva ali tedna v naprej, kaj šele več let. Ampak smo v zvezah, takšnih in drugačnih in vsi UPAMO in delamo na tem, da bodo trajale.
Mlajša in lepša lahko pride mimo enega lezbičnega para, pa tudi mimo enega heteroseksualnega para. Mlajši in lepši lahko zmeša nekoga v homoseksualni zvezi ali pa žensko v heteroseksualni zvezi. Vsi smo samo ljudje, ne glede na spolno orientacijo.
Zato, Irena, nehaj tako posploševati. V nobenem pogledu nisi vredna več od homoseksualno usmerjenih ljudi, ne kot posameznica in tudi takrat ne, ko si v paru z nekom.
Ma, kako ste fajn. Ko se je pa Saši izgleda nekaj zgodilo narobe, ste jo pa pribijale na križ.
Sama se pribija na križ, kar se meni zdi precej nespoštljivo do vernikov…
Irena, imate kakršnokoli zagotovilo, da bo vaš partner z vami čez eno leto? Prstan na roki ni nobeno zagotovilo, in tudi če bi bil, istospolni pari zaenkrat nimajo možnosti porok. Potem se strinjajo, da bi jo morali imeti?
In prosim, z vsem spoštovanjem, razložite, zakaj ne podpirate istospolnih družin, in zaradi česa sklepate, da nimate nič proti istospolno usmerjenim?
Ne bi vam razlagala svojega stanja, naj to ostane moje. Naj povem, da se zabavam in vztrajam pri svojem. Ne poznam nikogar osebno, ki bo podpiral tovrstne posvojitve. To je vse.
Verjamem pa, da bo ta vlada sprejela ta zakon, ne vem, zakaj se toliko razburjate, saj imate svoje na oblasti?
Država naj bi podpirala človeka in mu pomagala na življenskem področju. Obstoj države se je začel s padcem v izvirni greh, nujen je postal po Kajnovem bratomoru, ko je bilo potrebno prvotno ljubezen do bližnjega nadomestiti s pravičnostjo, ki jo izražata zakon in pravo. Naravni moralni zakon je izvor pozitivne človeške zakonodaje. Vsak človeški zakon ima značaj zakona le toliko, kolikor izhaja iz naravnega zakona. Vest usmerja svoj pogled na resnico, ki je v ozadju pojava. Izvorna vest je osebno središče človeka, v katerem so združene vse človekove zmožnosti - razum, volja, čustva - osnovna usmeritev človeka k dobremu. Za stalno oblikovnje vesti je treba skrbeti v razvoju in v duševnem dozorevanju človeka.
Človeku je bila dana svoboda, da sme jesti od “vseh dreves v vrtu”. Toda ta svoboda ni neomejena: ustaviti se mora pred “drevesom spoznanja dobrega in hudega”,ker je poklican, da sprejme nravno postavo. Dejansko prav v tem sprejemanju najde človekova svoboda resnično in polno uresničenje.!
Zame je nesprejemljivo, da bi istospolni partnerji imeli otroka. Vsak IMA pravico do svojega mnenja! Nikomur se zaradi tega ni treba zagovarjati!
Še komu kaj ni jasno?
Zahodni način razmišljanja je zelo EGOistični: brigaj se zase, samo da je meni dobro. Da se imam fajn, a ne?
KAJ PA OTROK?
Že tako to novodobno razmišljanje vodi človeka v zmedo. Narod je zmeden, posamezniki dezorientirani. In zdaj vzemimo še enega zadnjih kompasov?
TRAPARIJA.
Sicer pa, morda želite, da bi imeli psihijatri, sociologi, psihologi še več dela?
Poznam primer dveh dam, ki sta se poročili v tujini in pri nas javno zagovarjali svoj zakon. No, pa je končno prišel en fejst fant in speljal eno ženkico iz tako opevanega zakona. Zdaj sta srečno poročena, imata otroke in vse je OK. Tudi ta druga si je najdla fanta.
Bog ne daj, da bi v tisti zvezi posvojili otroka.
Vsi, ki tako vneto zagovarjate te zadeve pa le to:
KAKO BI SE PA TI POČUTIL Z DVEMA MAMAMA, ATAOMA? Pa bi šli tvoji otroci na počitnice k dedkoma?
Pa bi dvema homoseksualcema, ki bi posvojila deklico, v času njenega odraščanja prišlo do spremembe v hormončkih in bi mu postala všeč?
EJ, ljudje, ne ga sračkat, že tako je preveč problemov na svetu. NE si jih še sami delat.
Mir in vse dobro!
Pravzaprav sem želela le povabiti oz. obvestiti tiste, ki ne vedo, da lahko pridejo na Prešernov trg v soboto.
Sicer pa-tudi moj mož, ki živi z mojima otrokoma iz prvega zakona od njunega še ne tretjega oz. četrtega leta, nima do njiju nobenih pravic. Pa mu rečeta oči, rada ga imata in on ju ima rad, igral se je z njima, jima pral pokakane ritke… Pa ga zanju v njunem življenju uradno ni. Kaj pa zdaj? Kaj če se meni kaj zgodi? Pa bi otroka rada ostala z njim? Vsega pač ne moreš vedno imeti. In NIKDAR ni vse prav za vsakogar. Vedno je nekdo v nekem smislu poseben, drugačen… Nekomu nek zakon ustreza, drugemu ne. Nekomu sem všeč, drugi me ne mara. Ampak tako pač je in prej, ko bomo to dojeli, ja, da moramo biti strpni in se sprejemati v drugačnosti, lažje bo. Predvsem pa se moramo spoštovati med seboj. In ne misliti, da je nekdo lahko zaradi spolne usmerjenosti več ali manj vreden. To je čista traparija. A v isti sapi se moramo zavedati tudi svojih omejitev. In ne z glavo skozi zid.
Se strinjam, ampak vaša dva otroka imata še vedno očeta, še vedno lahko dedujeta, še vedno jima lahko od vaju zagotavlja (če kateri od vaju umre, pa bog ne daj) socialno varnost… Mala Ana pa tega ne bo imela, če ji umre biološka mamica.
Seveda je naboljše, če ima otrok očeta in mamo, tudi moji bodo upam imeli mene in mojega partnerja. Mala Ana pa ima dve mamici, ki jo imata radi.
Dajte raje sklicat sejo o tem, kako naj bi alkoholikom prepovedali imeti otroke, če se ne bodo uredili. Kar ena četrtina jih je samo prijavljenih v Sloveniji. Na tisto pa pridem, ker so si vsi strokovnjaki edini, da to pa res škoduje otroku.
Sicer pa-tudi moj mož, ki živi z mojima otrokoma iz prvega zakona od njunega še ne tretjega oz. četrtega leta, nima do njiju nobenih pravic.
—————————
Ker imata ta dva otroka živega očeta, kajne??? In ker otrok ne more imeti ene mame in dve očetov, treh staršev. Ti bi za svoje otroke tri, otrokom homoseksualcev pa niti dveh ne privoščiš.
Jaz bi pri vsem tem izpostavila mogoče niti ne tako zanemarljivo dejstvo. Ob branju teh komentarjev, v spominu so mi ostali predvsem prispevki Simpatizerke in mojcice - ampak marsikaterega drugega bi šlo prav tako izpostaviti - se mi zdi, da je (bila) razprava konec koncev precej produktivna.
Za razliko od idiotizmov, ki so jih med komentarji uporabnikov polne spletne strani raznih medijev, je tukaj zbranih ogromno izjemno tehtnih argumentov v prid istospolnim zvezam. In nasprotno, pokazalo se je, da nasprotniki samo ponavljajo priučene izgovore, ki po enem resnejšem odzivu nikoli ne zdržijo.
Mislim, dajte no. Ati/oči/ata/očka/tatko… Lepo prosim. Kdor v TEM vidi problem, res nima razčiščenih pojmov. Kot da bi za vsako ceno MORALI najti eno, kakršnokoli, oviro, da ja ne bi dovolili enakopravnosti vseh državljanov in državljank, ker se tako počutimo večvredne.
Poleg tega, koliko je otrok, ki npr. novega partnerja mame kliče preprosto po imenu. A je med nami odraslimi, ne glede na generacijo, sploh kdo, ki v otroštvu ni imel težav? Saj menda ne stremimo k temu, da bi ustvarjali robote. Če bi bile takšne težave razlog za to, da ljudem ne bi dovolili imeti otrok, potem bi se šele človeštvu slabo pisalo. In, kot že rečeno, če že, usmerite te svoje “plemenite” pomisleke k tistim ljudem, ki svojim otrokom uničujejo življenje s popivanjem, pretepanjem, verbalnim nasiljem, frustracijami itd.
Še nekaj se mi zdi pomembno poudarit. Mogoče se nekateri komentarji zdijo nekoliko ostri, ne vem, mogoče tudi so. Ampak ko človek prebere celotni niz podanih mnenj in stališč in argumentov… No, vsaj jaz imam občutek, da tukaj nikjer ni “nespoštovanja”. Če se kdo od nasprotnikov zakona počuti napadanega, naj se prej vpraša, kdo tukaj koga zatira. Ker dejansko gre za zatiranje. Oseba A osebi B noče priznati pravic, ki jih sama uživa. Tehtnih razlogov za to nima. Oseba B zato osebi A pojasni, zakaj je oseba A krivična. Amen. Samo za to gre.
Če se kdo počuti napadenega (Pika, Irena, ne vem še kdo… Nenazadnje mogoče tudi Saša), naj najprej sprocesira to, kar se mu/ji govori. Odzivi na ta članek niso “napadi”, ampak so presenetljivo (saj pravim, glede na običajne komentarje dandanes) trezni, temeljiti in predvsem vsebinsko bogati, v bistvu tudi poučni protiargumenti. Ne gre jih kar zanemariti samo zato, da lahko vztrajamo pri svojem.
Tanja, jaz se sploh ne čutim napadena. Ne vem, zakaj to tako razumeš.
Postavljam se v kožo otroka, ki ima dva očeta, na primer. Preprosto si tega ne predstavljam, pa nisem rasla v družini, kjer bi bilo vse idealno. Še zdaleč ne, ampak z leti slabo pozabiš, dobro ostaja.
Zame je velika vrednota imeti mamo in očeta, ne pa dveh mam ali dveh očetov. Mama in oče sta vedno mama in oče, pa četudi ne živita skupaj.
Irena, saj sem prav zato rekla “če” se kdo počuti napadenega. Samo na glas razmišljam.
Poglej, če si ti nečesa ne moreš predstavljat, to še ne pomeni, da to ne more ali celo NE SME obstajat. Saj ni nič nenavadnega, da si ne moreš predstavljat, ampak v končni fazi ti tudi ni treba. A si predstavljaš, kako se temnopolt otrok sooči s težavami z vrstniki? Mogoče si, veš pa ne, ker je za vsakega drugače. Ampak a zato meniš, da temnopolti pari v Sloveniji ne bi smeli imet otrok? Njihova stvar, njihov problem, njihovo življenje. Velja za vse.
Saj imamo dandanes ogromno virov na razpolago in se lahko mirno pozanimamo, kako dejansko je z otroki istospolnih parov. Saj to ni nobena novost. Obstajajo študije, članki, nenazadnje dokumentarci s pričanji iz realnega življenja. Tam dobimo odgovore. Ampak v vsakem primeru se nas ne tiče. Vsaki družini je dano, da rešuje svoje težave, kot najbolje zna. A ne velja za vse tako? To, da si ne predstavljamo, kako take družine rešujejo svoje težave, oprosti, ampak ne daje nam pravice ne obsojat, še manj pa jim določat, da ne smejo obstajati.
Ne vem, no, meni se zdi tvoje dojemanje pojma “vrednota” samega malo za lase privlečeno. Vrednota je ljubezen, spoštovanje, razumevanje, to da znamo sočloveku prisluhnit, da si ga upamo spoznat, da ga ne sodimo, se pravi poštenost, korektnost… To, da imaš dva starša različnega spola, ni “vrednota”, je pač nekaj, kar se ti zdi v življenju več “vredno” kot pa če imaš dva starša istega spola, to že. Ampak to je tvoja stvar. Jaz vem iz izkušenj, da otroku, ki odrašča v duhu ljubezni in spoštovanja, nikoli ne bo nič manjkalo, pa tudi če odrašča z dvema ženskama.
Seveda sta mama in oče “vedno mama in oče”, ampak zakaj to formulo tako vneto ponavljaš? Saj ti je menda ja jasno, da to še ni zagotovilo za srečno otroštvo. V tvojem primeru je najbrž bilo. Ampak spet: to je tvoja stvar. Ne zatiskajmo si oči. Če pride oče vsako noč domov pijan in ga mora mama zaklenit ven, da bi otroku prihranila vnovični prepir; če mama trikrat na dan “pade po stopnicah”; če je otrok čustveno že tako otopel, da brez pomislekov grozi pijanemu očetu z nožem… To niso vrednote, ne? Groznih primerov je v realnem življenju OGROMNO. Čim se tega zavedamo, ta tvoja formula popolnoma izgubi pomen, ker ne živimo v pravljici.
Če bi bilo to sprejemljivo, bi že narava poskrbela, da bi taka partnerja lahko dobila otroka, pa ga ne moreta. Žal!
Mami Daša: glede male Ane se, da marsikaj urediti tudi brez zakona o posvojitvi. Če sem prav razumela je Nina njena biološka mamica ti si njena partnerka. Pišeš, da je bila načrtovana in spočeta v registrirani skupnosti. Torej ima nekje tudi očeta!? Ali v rojstnem listu piše oče neznan? Ali si (sta) s partnerico kdaj pomislili kako vama bo hudo, ko vaju bo punčka spraševala kdo je njen oče, morda bo kljub vajini ljubezni, vzgoji …nekaj pogrešala (vedno si želimo tisto česar nimamo)…takrat lahko nastane prava tragedija …
Ti si lahko Anina skrbnica, to se, da pravno zelo lepo urediti, Ana lahko deduje po tebi, če boš tako želela. Kako te bo punčka klicala je vseeno lahko tudi samo Daša ampak verjemi, ko te bo prvič poklicala mama boš presrečna …
Poznam primer, ko sta oba starša umrla v prometni nesreči. Ostali sta dve siroti. Skrb zanju sta prevzela stara starša in po odločbi sodišča postala njuna skrbnika, ne njuna starša…
Veš Daša vsega se res ne, da imeti, a kot sem že zapisala človek vedno hlepi po tistemu česar nima. Vedno so meje. Tudi mali Ani jih bosta s partnerko postavljali pa, če jo imata še tako radi in to za njeno dobro.
Vedno hočemo več, stremimo za nečim kar nimamo …, in pozabljamo živeti sedaj ta trenutek. Uživajmo v tem kar imamo in živimo! Garancije za srečo ni pa , če obstajajo še taki zakoni …, ker se ne zavedamo, da je sreča že pri nas, mi pa hlepimo za nečim drugim …
Milka, Ana nima očeta, spočeta je bila s spermo anonimnega darovalca. Otrokom to tako razložiš in je. Za otroka je to popolnoma enakovredna razlaga, kot če je posvojen v heteroseksualni družini in mu starši razložijo, da se je rodil drugi mamici in atiju, živi pa pri njima. Otrok nima vcepljenih predsodkov in vrednostnih sodb, kaj je bolje, kaj je slabše. Zanj je vsako pojasnilo, vsak nov podatek na isti ravni. Ovrednotiti ga naučijo šele starši.
Pri nas se o spolnosti vedno pogovarjamo: ko boš imel-a fanta/punco. Ko so me otroci vprašali, kako imata lahko dve punci otroka, sem jim razložila, razlaga je bila sprejeta brez začudenja, brez zgražanja … Enako kot vsaka druga razlaga, ki jim jo zaenkrat še lahko ponudim (saj kmalu me bodo po pameti itak prehiteli).
In ne, mami Daša ne bo avtomatsko Anina skrbnica, če se biološki mami kaj zgodi in tudi zdaj nima pravno gledano nobene pravice v zvezi z njo. Če bo šla na govorilne ure v šolo in bo učiteljica dovolj zadrta, jo bo vrgla iz kabineta, češ, kdo pa ste sploh vi. Če bo hči v bolnici na intenzivni negi, Daše ne bodo spustili k njej. Razumeš?
Pri dedovanju bo Ana v slabšem položaju, ker bodo zakoniti dediči (starši) tudi v primeru oporoke lahko uveljavljali nujni delež, kar v konkretnem primeru pomeni pol premoženja. Zdaj si pa predstavljaj, kaj to pomeni za punčko in biološko mamo. Nekim x osebam bi morala izplačati četrtino stanovanja, na primer. In Ana v primeru Dašine smrti po njej ne more dobiti pokojnino.
Enakopravnost, vse se da uredit? Si še tako prepričana?
Bolj ko berem bolj se mi zdi, da gre v primeru istospolnih partnerjev v želji po posvojitvi otrok zgolj za njihov osebni egoizem, da gre torej za velike egoiste.
Pa še to, odgovor Streluši. Tvoji izgovori so zviti iz trte. Vse to, kar navajaš, se da urediti tudi pravno. Ne trosi buč.
No, potem pa razloži, kako.
Pa še to: imeti otrok je itak vedno in izključno samo egoizem. Drugače sploh ne more bit.
Streluša, mami Daša in vsi, ki ste že “taki” starši …
Moje mnenje in stališče do tega je še vedno enako. Vse te “probleme”, ki jih navajate se resnično da pravno urediti saj tudi v zakonu piše starši ali zakoniti skrbnik.
Irena: veš, da se strinjam s tabo, ko prebiram to pisanje sem čedalje bolj prepričana, da imam prav, da sem prosti temu zakonu.
Sicer pa ne vem zakaj sploh razpravljamo, vsi, ki vam vrednota družine kaj pomeni lahko pridete na Prešernov trg. Tudi Saša vas je samo povabila…
Drugače imam pa še eno vprašanje za vse: kje ste bili pri temi revščina, takrat vas niti slučajno ni zanimala stiska človeka. Očitno ima Irena prav glede egoizma.
Beži beži Irena. Od kod pa vsem ostalim želja po otroku? Če si želim otroka, sploh ko ugotovim, da leta neusmiljeno hitro minevajo, sem zato egoist? A se hecaš? Misliš, da si ljudje želimo otroke samo iz nekih sebičnih muh? Pri vseh finančnih težavah, ki jih imamo dandanes?
Kaj pa je to, ko mi starši ob vsaki priložnosti rečejo “Kdaj bomo pa dobili vnuka?” Ko študenti nenehno poslušajo “Zdaj pa je čas za družino in otroke”… To je kvečjemu egoizem. Ker ne izvira iz želje po tem, da bi delil svojo ljubezen, ampak iz “pravil”, ki določajo da moraš imet otroka takrat pa takrat, drugače s tabo nekaj ni v redu.
Če si otroka ne želiš zaradi sebe, zaradi koga si pa ga? Misliš, da lahko otroku daš ljubezen samo takrat, ko ga nisi načrtoval?
Milka, kaj vam pri konceptu enakopravnosti ni jasno? “Ah, saj za vas se da to urediti tudi tako pa tako. Pojdite k notarju, pravočasno spišite oporoko, opravite tisoč in eno nepotrebno birokratsko nevšečnost, pa boste srečni”. Pa jo daj ti, saj tudi ti ne rabiš zakona, da bi te ščitil, vsi lahko opravimo marsikaj po dolgi poti. Super. Škoda, da v socialni, pravni državi to ni sprejemljivo.
Saša ti poden od podna, nisi vredna da po tebi sije sonce,sicer si pa že dokazala, da si gnoj, gnoj in še enkrat gnoj, če ne veš kaj to pomeni ti povem, to je len in zanikrn človek, to si ti, ki v življenju še nisi ničesar naredila, ki ne čutiš in ne vidiš in upam, da se bo našel nekdo, ki te bo kresnil po tvoji prazni glavi. Srčno upam, da se bo našel nekdo, ki bo proti tebi vložil tožbo zaradi širjenja nestrpnosti. Crkni gnoj.
No, pa se je našel en tegi, ki je pokvaril povprečje. Kot z drugimi ravnaš, tako bodo drugi s tabo. Velja seveda v obe smeri.
Milka, zakoniti zastopnik otroka ni vedno tisti, ki bi si to želel biti. Zadnjo besedo ima CSD. Otroka ne moreš nikomur zapustiti v oporoki.
Glede dedovanja. Čisto konkretno. Ker mami Daša ni sorodnica punčke Ane, ne gre za dedovanje po prvem dednem redu in na to je kar precejšen davek na dediščino. Ne pozabimo seveda na nujni delež ostalih dedičev (starši bi bili recimo po zakonu izključni dediči, njihov nujni delež znaša pol zakonitega). Od Anine dediščine bi ostalo bolj malo.
Enako bi bilo pri darilni pogodbi - davek, ker ne gre za prvi dedni red. Da možnosti ugovora zakonitih dedičev sploh ne omenjamo (darilno pogodbo je mogoče tudi spodbijati). Ampak v primeru darila ima potem zadnjo besedo pri upravljanju premoženja CSD (ker gre za mladoletno osebo, razen če je Daša ne spodbija, za kar pa mora imeti razlog). Kar lahko konkretno pomeni nekaj takega: Daša in njena partnerica gresta narazen, dogovorita se, da je treba premoženje razdeliti na pol, CSD pa to seveda prepreči, ker ni v interesu otroka, da premoženje izgubi.
In spet vprašam: a je to enakopravno in urejeno? Bi vi pristali v kaj takšnega?
Otroka si seveda želiš zaradi sebe. Če jih kdo rojeva za pokojninski sistem, se mi zelo smili.
To, kar sicer omenja Saša, je prav tako zanimivo poglavje in pozabljanje na otroka. Ja, novi partner ima dolžnost preživljanja partnerkinih (pač zaenkrat to ne velja za istospolne skupnosti) otrok, medtem ko nima popolnoma nobene pravice v zvezi z njimi. Če žena umre, so ti otroci tako kot zdaj otroci v istospolni skupnosti prepuščeni presoji uradnega sistema. Otroka v tem primeru preselijo k očetu, pa če si on in novi partner še tako želita, da bi ostali skupaj (sploh če ima še polbrate/polsestre). Žal to niso abstraktni primeri, ampak za nekatere kar kruta resničnost. Niti ne vem, če si novi partner oziroma očim v tem primeru lahko izprosi stike.
Koliko je pa sploh v Sloveniji takšnih parov, istospolnih, ki si želijo posvojitve otrok? Nikjer še nisem zasledila tega podatka, nekateri pravijo, da je tega zelo malo. Tudi sama ne poznam nobenega, niti moji ne.
Kaj pa se dedovanja tiče: napiše se pogodba o preužitku, po smrti ni nobenega dedovanja, pač pa gre vse direktno k izbranemu. Najbolj enostavno. Poleg oporoke.
Kar pa se zlivanja gnojnice po Saši tiče, pa je to povsem neupravičeno. Običajno ta gnojnica pristane na prsih tistega, ki to izliva.
Hotela sem zaključiti s tem, ker vidim, da nima smisla. Pa moram še tole dodati.
Tegi: Najprej se vprašaj, kdo je nestrpen! Kdo je žaljiv in kdo bi lahko koga tožil?
Sicer pa je gnoj popolnoma nekaj drugega kot si navedel ti…
Streluša: Ja draga moja, vedno ima kdo zadnjo besedo, tudi pri posvojitvi otroka ne gre vse gladko. Pari čakajo po več let. Glede dedovanja - a bi bilo tako hudo, če bi dedovali otrokovi stari starši, oni bi pa vse dali vnuku. Saj, če bi bil to tvoj otrok oziroma otrok tvoje partnerice bi bil njihov vnuk.
Ja želja po otroku je bila pri ženskah vedno prisotna. Roditi otroka je definitivno nekaj najlepšega. Ko vidiš malo bitje kateremu si podaril življenje je resnično čudovito, zato res ne razumem zakaj bi zdrava ženska, ki lahko sama rodi želela otroka posvojiti!?
Milka, v katerem svetu vi živite? A mislite, da so vsi stari starši tako fer? Daleč, ampak zelooo daleč od tega.
Tanja: sprašuješ me v katerem svetu živim. Na zemlji, nisem iz lune ali iz kakega drugega planeta! Večina “normalnih” starih staršev komaj čaka vnuke. Seveda so tudi izjeme, a teh je malo.
When the Nazis came for the communists,
I remained silent;
I was not a communist.
When they locked up the social democrats,
I remained silent;
I was not a social democrat.
Ko so prišli po komuniste, sem bil tiho,
saj nisem komunist.
Ko so prišli po Žide, sem bil tiho,
saj nisem Žid,
Ko so prišli po homoseksualce, sem bil tiho,
saj nisem homoseksualec.
Ko so prišli po mene,
ni bilo več nikogar, ki bi kaj rekel.
Spet si ne morem pomagati, da se ne bi oglasila, ko se govori o temi istosplono usmerjenih družin in posvojitev v teh družinah. Sama sem verna, heteroseksualna ženska, a kljub temu ali pa ravno zaradi tega toleriram istospolno usmerjene in njihovo željo po potomstvu. Tisti, ki poznate Sveto pismo, veste, da je Bog zapovedal naslednje: “Ne maščuj se in ne bodi zamerljiv do sinov svojega ljudstva, temveč LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA KOT SAMEGA SEBE. Mislim, da te besede povedo vse.
Imejmo se radi, bodimo strpni in spoštujmo drug drugega. Naj vsak živi tako da s svojo svobodo, dejanji in besedami ne ogroža svobode drugega. In ocenjujmo druge po tem KDO in KAKŠNI so kot ljudje, ne pa po tem KAJ so!!!!!!
Ja, Milka, no, ampak saj ne gre samo za dedovanje. Vnuku že, ampak a mislite, da bi vsi do ovdovelega partnerja pokazali enako sočutje?
Kako lahko ljudem, ki jim zakon ne priznava partnerske zveze oz. starševstva, govorite, naj si to uredijo po domače. Ogromno je takih starih staršev, ki bi brez pomislekov ovdovelemu partnerju oz. partnerki vzeli otroka, češ da je njihov vnuk in naj se ta spaka, ki je živela z otrokovim roditeljem kar lepo pobere. Na primer.
Kaj mislite, zakaj pa obstajajo zakoni? Bog se usmili no, kakšna brezsrčnost pa je to, da človeku nočeš priznat enakih pravic … češ da “jih ne rabi, se bodo že med sabo zmenili”.
Milka, ne gre za to (če odmislimo, da po starih starših potem dedujejo vsi otroci in Slovenci smo znani po tem, da se zaradi dediščine NE tožarimo in NE skregamo z rodnimi brati in sestrami na smrt). Če lahko moji otroci dedujejo direkt po meni, naj tudi sosedovi, ker niso nič slabši od mojih.
Brezsrčnost, to besedo sem v teh debatah že nekoč omenila. Res, kako ste lahko tako brezsrčni, da ljudem odrekate najosnovnejše, kar jim pripada? Saj ne zahtevajo nič, česar vsi ostali nimamo. Samo pravico in enakost pred zakonom. Nobene Sodome in Gomore ne bo - če bi morala biti, bi že bila. “Vsega žal ne moreš imeti”?! Kako se lahko pogledaš v ogledalo, kako pogledaš človeku v oči in mu rečeš “oprosti, saj te spoštujem, ampak ti ne moreš imeti vseh pravic, kot jih imam jaz”… A vas to učijo v cerkvi? Kako spite ponoči? Kako lahko utišate vest, potem ko take trosite?
No, to zagotovo ni krščanstvo, pač pa neka klero-hinavščina. Malatejci, tebi pa kapo dol. Tako si jaz predstavljam kristjana. Vse ostalo je eno navadno brezsrčno in nehumano iškarijotstvo.
Otrok ni pravica. Ima pa otrok pravico do obeh staršev.
Jao, no. Pa saj ne gre za to, da naj bi bil “otrok pravica”. Pravico imamo VSI državljani do ENAKOPRAVNOSTI. Homoseksualnim parom mora biti OMOGOČENA posvojitev, kot je heteroseksualnim parom. Ker ni razloga, da ne bi bila. Kakršenkoli izgovor o MOREBITNI nesposobnosti velja prav tako za heteroseksualce, ki pa že po defaultu lahko posvojijo otroka. In to je torej diskriminacija, ki pač ni upravičena. Pika.
Spolna usmerjenost staršev NE vpliva na to, ali bo otrok srečen ali ne. Vplivajo točni isti faktorji kot pri vseh ljudeh: ali so starši dobri, pošteni ljudje ali ne. Kako lahko temu oporekate? Res ne morem razumet. Samo da imate enega grešnega kozla.
In kaj pomeni, da ima “otrok pravico do obeh staršev”? Že rojen otrok? Še nerojen otrok? Do kakršnihkoli staršev? Do ljubečih?
Tistim, ki znate angleško, priporočam tale nastop legendarne Janis Ian, sploh uvodne besede, ki duhovito opišejo, kako se počiti človek v bolj razvitih družbah, kjer se nihče več ne čudi, kaj šele da bi se zgražal, ko pride v stik homoseksualnimi partnerji oz. zaročenci: http://www.youtube.com/watch?v=1xzhhEq6OEs&feature=related
Če ima otrok pravico do obeh staršev, potem ima tudi pravico do ljubezni. Kaj potem naredimo v primeru, da ima otrok oba starša, nima pa ljubezni? Vsi dobro vemo, da taki primeri tudi obstajajo.
Sedaj pa bi rada še odgovorila na razmišljanje, da smo tisti, ki podpiramo posvojitev istospolnih parov, egoisti, in da nismo sodelovali v temi revščina. Jaz zase vem, da sem sodelovala tudi v temi revščina in sem Katji pomagala po svojih najboljših močeh. Ni vse črno belo…
Zelo pa bi pohvalila razmišljanje Maletejči. Res mi je bilo všeč.
Pozdravljena!
Moram se oglasit - samo v podporo vsem tistim, ki se zavedamo, da je dobra družina predvsem tista, v kateri je dovolj ljubezni in spoštovanja… Pa kakršne koli oblike že je (enostarševska, “klasična”, ali pa pač sveh istospolnih oseb).
Mateja
To je danes objavljeno na straneh Slovenske tiskovne agencije:
V soboto srečanje zaščitnikov tradicionalne oblike družine (ozadje)
pripravila Tadeja Vrtovec
Ljubljana, 23. oktobra (STA) - V času javne razprave o predlogu družinskega zakonika civilna iniciativa pripravlja srečanje v podporo družini, ki jo tvorijo oče, mati in otroci. Na srečanju, ki bo v soboto na ljubljanskem Prešernovem trgu, bodo predstavili izjavo z zahtevo po zaščiti družine. Pobudniki menijo, da predlog zakonika, “ki sprevrača pojem družine”, ni sprejemljiv.
Pobudnik in organizator srečanja je civilna družba - družine, različne skupine, gibanja in skupnosti, ob sodelovanju vseh, ki “jim ni vseeno za usodo družine in s tem slovenskega naroda”, so zapisali organizatorji, ki pričakujejo nekaj tisoč udeležencev.
Pred popoldanskim srečanjem bo novinarska konferenca, popoldne pa bo zbrane nagovoril tudi predsednik Komisije Pravičnost in mir in podpredsednik Slovenske škofovske konference Anton Stres.
Srečanje na ljubljanskem Prešernovem trgu pobudniki sicer pripravljajo kot odmev na poskus širjenja koncepta družine, kot ga predvideva vladni predlog novega družinskega zakonika. Slednji po njihovem sprevrača pojem družine in “opredeljuje zakonsko zvezo kot življenjsko skupnost dveh oseb istega ali različnega spola”.
Predstavili bodo zahtevo po zaščiti tradicionalne oblike družine, saj predlog zakonika izenačuje skupnosti istospolnih partnerjev z drugimi družinskimi skupnostmi in jim omogoča tudi posvojitev otrok.
Eden od organizatorjev srečanja Tadej Stegu je za STA poudaril, da ne gre za politični shod, temveč za zagovor in zaščito družine, “kot jo poznamo, kot je družina vedno bila in vedno bo”. “Druge zveze so lahko druge zveze, a niso družina,” pravi Stegu.
Pobudniki srečanja po njegovih besedah pričakujejo, da bo zakonodajalec ščitil takšno družino, kot je obstajala skozi stoletja in hkrati zagotavlja preživetje naroda. Predlog zakonika, ki “redefinira družino na način, da to ni več družina, zato ni sprejemljiv”, je poudaril.
Osnutek družinskega zakonika sicer obeta številne novosti v družinski politiki, a je prav predlog izenačevanja skupnosti istospolnih partnerjev z drugimi družinskimi skupnostmi v javnosti sprožil številne odzive. V primeru, da bo vlada pri tem vztrajala, so opozicija in nekateri posamezniki že napovedali možnost referenduma, več kot dvotretjinsko nasprotovanje takšnem predlogu pa kažejo tudi nekatere javnomnenjske raziskave.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je medtem napovedal, da bo referendumska zahteva, če bo vložena, prav gotovo poslana v ustavno presojo. Hkrati je poudaril, da predlog družinskega zakonika v središče postavlja otroka, njegove pravice in zaščito, tudi pravice otrok, ki živijo pri istospolnih partnerjih.
Razširjeni koncept družine je največ pozornosti vzbudil tudi na javni predstavitvi mnenj o predlogu družinskega zakonika 12. oktobra v državnem zboru. O tem se delijo mnenja tako med politiki kot tudi med strokovnjaki in ostalo javnostjo. Na skoraj peturni predstavitvi javnih mnenj o predlogu zakonika je sicer sodelovalo 38 razpravljavcev.
Psihoanalitik Roman Vodeb je tedaj izpostavil, da mora otrok v času odraščanja doživeti vlogo moškega in ženske. “Otrok, ki ne doživi ojdipske faze z žensko mamo in moškim očetom, bo imel v odraslosti takšne specifike, da bo imel probleme z družbo oz. bo imela družba probleme z njim,” pojasnjuje.
Nasprotno meni sociologinja Tanja Rener, ki pravi, da predlagani zakonik nikomur ničesar ne jemlje, nikogar ne ogroža, ampak daje. Družinski zakonik po njenih besedah družino ustrezno definira, v njej pa je dobro ujeta sociološka refleksija.
Zakonik je razdelil tudi politični prostor. Koalicija predlog pozdravlja, medtem ko mu v opoziciji nasprotujejo in napovedujejo možnost referenduma, hkrati pa menijo, da vlada z njim odvrača pozornost od resničnih problemov.
Predlog zakonika sicer prinaša tudi druge novosti. Med drugim na načelni ravni prepoveduje telesno kaznovanje otrok ter uvaja institut zagovornika. Pomembna novost je tudi prenos odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.
LP. Nekateri tukaj na blogu pravijo, da smo verni ljudje največji nestrpneži,… zakaj že? Ker se nam homoseksulana ravnanja ne zdijo naravna. -Sama se nočem mešati v njihova dejanja, naj bodo s komer želijo, naj delajo kar želijo.. Ampak pri tem govorimo o pravica in koristih otrok. Dve ženski in dva moška ne moreta spočeti otroka. Narava tega ne dopušča. In mislim, da če bi se samo tega držali, ne bi bilo nikjer nobenega probelma in nobenega vprašanja o tem, ali naj se dopuščajo posvojitve istospolnim parom.
Res je, da današnje stanje v družbi je v veliki krizi. Dopuščeno je vse. Družine razpadajo. Veliko otrok odrašča v enostarševskih družinah, nekateri sploh ne poznajo katerega od staršev, v dužinah je nasilje, alkohol,… Ampak vse to so problemi staršev, ker ne znajo svojih problemov rešit, in jih potem puščajo na ramenih otrok. Ne zavedajo se svoje odgovornosti, ki jo imajo do lastnih otrok. Otrok je tukaj vedno nedolžna žrtev. In tako bo tudi tukaj, zaradi sebičnih odraslih bodo spet vse posledice trpeli otroci,…
Tjaša se strinjam s tabo.
Irena tudi objava na STA mi je všeč.
Tjaša, praviš:
“Ampak vse to so problemi staršev, ker ne znajo svojih problemov rešit, in jih potem puščajo na ramenih otrok. Ne zavedajo se svoje odgovornosti, ki jo imajo do lastnih otrok.”
Oprosti, “ampak”!?!
“Otrok je tukaj vedno nedolžna žrtev. In tako bo tudi tukaj, zaradi sebičnih odraslih bodo spet vse posledice trpeli otroci,…”
V tem je poanta, Tjaša. Ugibaš na slepo. Zakaj bi bil tukaj otrok žrtev?
O katerih “vseh” posledicah govoriš? To niso teoretske vaje iz retorike, tukaj gre za življenja realnih ljudi, ne moremo jim metat pod nos lepo zvenečih besed, ki pa nimajo smisla. Ponavljam: o tem, a je posvojencem in otrokom istospolnih staršev dejansko tako hudo, kot mislite, se lahko marsikje pozanimate. In se dajte, ker dokler teme ne boste dobro poznali, si o njej enostavno ne morete izoblikovati mnenja.
Res bodo taki, ki bodo žrtve zasmehovanja, “ampak”, draga Tjaša, za to je kriva družba oz. ljudje s predsodki, med katere očitno sodiš tudi ti, ki so vzgojeni oz. svoje otroke vzgajajo v prepričanju, da je homoseksualnost nekaj, kar je obsojanja vredno. Nikar ne pozabimo, da so točno to govorili tudi o kristjanih, ko so še veljali za sprevrženo sekto. Tako da… Prosim lepo. Najprej se malo poučimo o teh stvareh, preden določimo posameznikom, ki jih ne poznamo in bi lahko bili, kolikor vemo, najboljši starši na svetu, kaj lahko in česa ne smejo - to je aroganca.
Milka in Irena, zakaj potem ne razveljavimo zakonodaje zakonske zveze v celoti, če lahko vsak par zase uredi pogodbe, kot mu ustreza? Se vama zdi smiselno, da vama pritičejo vse enake pravice, kot paru v zakonski zvezi, če sta s svojim partnerjem skupaj 3 leta, medtem ko naj drugi pari, samo zato ker so istospolni, urejajo svoje pravice in pravna razmerja posebej, ločeno, po svoje, in “imajo to možnost.”
Dami, to je diskriminacija. Kazenski zakonik, ki ga je sprejela Janševa vlada, v 297. členu narekuje:
“Kdor javno spodbuja … k drugi neenakopravnosti zaradi … spolne usmerjenosti, se kaznuje z zaporom do dveh let. ”
Obe dve sta ne v prekršku, marveč izvajata kaznivo dejanje. Enako Saša. Sem bolj človek dialoga in moči argumenta, ne argumenta moči, ampak če ne gre drugače, spoštujta Janševo voljo in ne kršita zakonodaje, da ne bo kdo ugotovil, da sta neprimerni mami in se odločil narediti referendum, da se vama otroke odvzame. Enako lahko svetujeta udeležencem vašega linča jutri, ker obseg tega klerofašističnega gibanja na
Slovenskem presega civilizacijske norme, ki jih zagovarja naša Ustava in če ne drugega, Evropska unija.
Joj, daj Vasja, kaj se pa ti zmišljuješ? Si morda kriminalist ali kar Udbovec? Tam so imeli takšne metode, ali pa morda človek, ki Katarini Kresal dviguje telefon in nosi torbico?
Daj, pusti nas na miru in išči druge žrtve.
Jaz sem proti posvojitvi otrok s strani istospolnih partnerjev, to je moje mnenje in nikogar ne hujskam. Kolikor vem, živim v demokratični državi, časi SFRJ so minili, morda pa ti živiš še vedno tam in si provokator? Spelji se.
Ne Irena, Vasja ti je samo povedal, kaj piše v ustavi Republike Slovenije. Ni je napisala Katarina Kresal. Vsi smo jo dolžni spoštovati. In nekje piše tudi da je država ločena od cerkve, kar pomeni da RKC ni moralna inštanca v tej državi (le verniki so jo dolžni upoštevati) in da se v državne posle, kot je na primer zakonodaja nima pravice vmešavati.
Glejte Irena, tukaj je en tak primer, kakršne sem po prebiranju celega niza komentarjev izpostavila. Saj ni treba, da se strinjamo s tonom, v katerem je določeno mnenje podano, ampak zakaj ne razmislite o VSEBINI mnenja. Ker mnenja “za” tukaj niso neutemeljena, nasprotno, podana so zelo tehtna stališča, pa celo pričanja iz realnega življenja.
Kako lahko to mirno ignorirate? Kljub temu, da je povsem neizpodbitno, da MORAMO biti vsi državljani pred zakonom enaki - torej enakopravni - v dobrem in slabem, kar se tiče odgovornosti in pravic, torej kljub temu dejstvu, vztrajno ignorirate razumne argumente in greste v protinapad s stokrat ovrženimi argumenti (govorim v množini, ne mislim vas osebno). Namesto, da bi prešteli do pet (ko dobite kakšen oster odgovor) in pomislili na to, kar se vam dejansko govori. Kako lahko oporekate popolnoma neizpodbitnim dejstvom?
Mislim, saj nič ne rečem, Irena, seveda imamo vsi pravico do svojega mnenja in pravico se ga imamo oklepati, naj bo še tako očitno, da je to mnenje zmotno. AMPAK, čakajte malo - tukaj gre le za življenja ljudi, na katere to naše zmotno mnenje VPLIVA. Neodgovorno je vztrajat v zmoti, ne da bi najprej pomislili, ZAKAJ nam ljudje govorijo, da se motimo. Če bi na primer glasovali proti, ne da vi vedeli in razumeli, zakaj nekateri glasujejo za, ker se pač nismo hoteli pozanimati, potem bi zaradi čiste nevednosti naredili veliko krivico tem ljudem, ki nam prav nič nočejo, nas NE ogrožajo, NIKOGAR ne ogrožajo bolj kot KATERIKOLI drug človek. Radi bi samo živeli svoje življenje, kot ga lahko vi. Je to res tako težko dopuščat? Izgovarjate se na varnost in stabilnost otrok, ampak spolna usmerjenost s tem nima zveze, varnost in stabilnost sta odvisni od osebnih LASTNOSTI vsakega starša, od pozitivnega okolja odraščanja. In kljub temu - ko se vam to pojasni in vam posledično zmanjka argumentov, bi bili še vedno pripravljeni ljudem onemogočit, da bi vam bili enakovredni.
Zakaj? Resno. Zakaj?
Ja, se strinjam. Sprejeti je treba realnost v priložnosti. Idealizacija bi pomenila pritisk na vse, ki ne mislijo tako kot jaz. A vendar vsaka kriza ima tudi izhod. važno je, s katere strani jo začnemo reševat.
Začela bi pri svoji zgodbi. Moja hčerka je doživela epileptični napad. Sledilo je vse tisto, kar sodi zraven - hospitalizacija, nevropsihološke preiskave in nočne more. Začeti je bilo potrebno pri sebi. Zakaj se to meni dogaja?Po temeljitem poglabljanju v svojo notranjost, seveda s pomočjo strokovne pomoči, ki sem jo omenila že v enem od mojih prejšnjih navajanj, sem prišla do zanimivih odkritij.
Vsak otrok je oseba, ki se razvija po točno določenih pravilih. Gre za obdobje, ko se osvobaja od matere, ko se postavlja na svoje noge. Takrat se znajde v situaciji, ko mu mora mati pokazati meje, dokler sme, ker je naprej nevarno za njega. Naenkrat se otrok v svoji materi ne prepozna več in zgubi stik s seboj. To je najhujši trenutek človekovega življenja. Od tod prihajajo najhujša občutja depersonalizacije in raztreščenja “jaza”.
To so temeljna občutja narcističnih patologij. V tem stresu mu mora mati stati ob strani. Samo materina sposobnost spreminjanja je tista sposobnost, ki omogoči otroku, da se prilagodi okolju. Ker je stres stalni vir grožnje, je mati tista, ki nakaže, v katero smer naj se otrok spreminja.
To pa stori tako, da omogoči otroku stik z očetom. Porajajoča se vloga očeta kot regulatorja afekta postavi očeta kot emocionalni objekt ob bok materi. To ima takojšnji učinek, saj je pokazatelj, da se je v otroku zgodil obrat.
Nevropsihologi predpostavljajo, da je materin način stika z otrokom povezan s kritično dobo zorenja desne hemisfere, očetov pa s kritično dobo zorenja leve hemisfere. Zrelost otroka,da v svoj odnos z materjo vključi očeta, pomeni, da je že ponotranjil osnovno varnost in s tem signalno vlogo afekta. Obdobje okrog 18. meseca je tista doba, v kateri so za otroka nujno potrebne izkušnje obeh načinov, tako mamimega sistema navezanosti kot očetovega sistema varnosti. Prav zato morata biti vlogi staršev različni, eden od staršev ne more nadomestiti obeh, saj s tem podre osnovno strukturo emocionalnega in kognitivnega delovanja možganov.
Raziskovalci tudi ugotavljajo, da je odsotnost očeta v tem obdobju povezana z nočnimi morami pri dečkih.
“Zgodnje izkušnje zavarovanosti, ki jo nudi oče in nežna očetovska skrb so ponotranjene kot doživljajski občutek zavarovanosti in varnosti.”(Schore,1994)
Kvaliteta specifičnega emocionalnega občutka je identična od otroštva skozi vse življenje.
Torej moja punca je bila žrtev najinih odnosov z možem, ki jih nisva prav zastavila. Najinih napačnih odločitev, ki jih v danem trenutku nisva prav ocenila.
Ko gre za otroka in njegovo bolečino, si pripravljen storiti vse in še več. Pozabiš nase in iščeš rešitve. Odrekla sem se karieri in vsem navezanostim, ki so kakorkoli škodovali moji družini. Nikogar ne obsojam, ker tudi mene ni takrat nihče obsodil. Vedno so mi govorili, greh se obsodi, grešnika pa ljubi. Mislim, da je tudi cilj tega shoda pomagati v težavah, vendar ne skozi
zakonsko regulativo.
Tukaj se pogovarjamo kot dva, ki sta gluha. Se pogovarjata in se ne slišita.
Še enkrat povem, da sem proti, da nimam proti istospolnim nič, da pa bom šla tudi na referendum, če bo treba.
Kar pa se tiče Vasje in Mojčice, pa v ustavi ne piše, da je kaznivo dejanje, če se ne strinjaš s tem, kar na primer neka politična opcija, ki je na oblasti, poskuša vsiliti državljanom, pa tudi, da ni kaznivo izražanje lastnega mnenja.
Sicer pa mislim, da imamo v SLO dovolj težav, da je to zgolj odvračanje pozornosti od tega. S tem tudi končujem svoje sodelovanje v tej temi.
Vsem, ki se boste jutri udeležili srečanja, na katerega je uvodoma opozorila Saša, pa želim vse lepo, veliko veselja, sreče in lepih trenutkov. Pa seveda lepega vremena.
In da ne pozabim: čim manj provokatorjev in opazovalcev s slabimi nameni.
Uau, Vasja. Najboljše, da nas kar vse zaprejo, ki povemo svoje menenje. Imam svoje vrednote, družina je zame oče, mati in otroci. Zaradi mene lahko v skupnosti živi kdor koli sem pa proti posvojitvi otrok istospolnih parov. Sklicujete se na enakopravnost - posvojitev ni nekaj kar se zgodi v trenutku, bodoči starši (mož in žena) čakajo zelo dolgo in mora biti utemeljen vzrok za posvojitev …
“Zaradi mene lahko v skupnosti živi kdor koli sem pa proti posvojitvi otrok istospolnih parov.”
In spet. Lahko iskreno rečete, da je to vaše nasprotovanje utemeljeno in na čem temelji, potem ko so vsi dosedanji izgovori bili ovrženi?
Seveda so v Sloveniji druge težave. A jih kje ni? Pa so kljub temu uveljavili zakon. In klasičnim družinam se v teh državah ni prav nič zgodilo, otroci odraščajo in so srečni. Saj mogoče ne vsi, niso pa avtomatično nesrečni, ker sta posvojitelja oz. starša istega spola. Ampak glej ga zlomka: ti podatki nas nenadoma sploh ne zanimajo, ker mi že vse vemo, ane?
“Sklicujete se na enakopravnost”
Aaamm… Ja. Se, ja. Neodtujljive človekove pravice. Kaj je tukaj čudnega?
“Posvojitev ni nekaj kar se zgodi v trenutku, bodoči starši (mož in žena) čakajo zelo dolgo in mora biti utemeljen vzrok za posvojitev …”
Bejžte no? In? Kaj ste zdaj hoteli povedati? Saj če se istospolnim parom OMOGOČI posvojitev, to še ne pomeni, da bodo zdaj pa kar prvi na seznamu. Gre pač za princip, ki ga pravna države enostavno NE SME ignorirati.
Irena… A sem mogoče kaj rekla o tvojem mnenju, jaz sem ti samo povedala, kaj ti je povedal Vasja. In ja v Sloveniji je potrebno zakone spoštvovati, to zakone pa sprejema parlament v katerem je seveda večina. In če parlament nekaj sprejme sem to vsi dolžni upoštevati. Tako to pač gre. In tako je bilo tudi v času Janševe vlade. V vsaki državi je pač en red in to je pravni red.
Seveda pa imaš pravico povedati svoje mnenje.
Moje menje pa je, da si otroci, ki že živijo v takšnih skupnostih zaslužijo enake pravice kot tvoji in moji.
In dokler bo za tem društvom stala RKC moje podpore ne bo dobilo, ker je mnenje o homoseksualnosti te inštitucije znano. Homoseksualnost je zanje greh in to je pa nestrpnost.
Sicer pa jaz po svetu hodim z odprtimi očmi in ušesi in vidim kaj se dogaja v tej državi.
Moji nameni niso slabi in še nekaj Irena, jaz nikogar nisem žalila ti pa si, kar preberi si kaj si napisala Vasji.
Vidite, Irena? “Sem proti, da nimam proti istospolnim nič, da pa bom šla tudi na referendum, če bo treba.”
Kje so vaši razlogi? Vas mi prav dobro razumemo, vi pa se delate Indijanca. Torej kot predvideno - vztrajate, kljub temu, da ste na strani “negativcev”, tistih, ki nekaj prepovedujejo brez tehtnega razloga. In to dejstvo gladko ignorirate in se delate, da to počnete utemeljeno.
To ni fajn, res ne. Tu pa tam si mora človek le malo izprašat vest. A namenoma ne navajate razlogov? Saj vem, mogoče ste jih že. Ampak kot rečeno, glede na to, da so to le izgovori, ki ne zdržijo, razlogov v bistvu nimate. Gluha so tukaj samo ena ušesa. To je neodgovorno in krivično.
Nasprotniki nasprotnikov predloga novega družinskega zakonika ste po večini zelo patetični in površni v svojih argumentacijah. O enakosti je popolnoma nesmiselno govoriti v tem primeru. Zakaj recimo bi bilo bolj “enako”, če bi v primeru smrti partnerice njeno hčer “dodelili” temu in ne njenemu pravemu očetu? Zakaj bi bilo bolj enako, če bi lahko tuje otroke posvajali istospolni partnerji, kot če ima vsak otrok pravico, da se pri določeni starosti sam odloči pri kom bo živel ali koga bo imel za starša? Zakaj bi bilo bolj enako omogočiti OBMP (umetno oploditev) plodnim samskim ženskam kot pa vsakemu otroku omogočiti, da najde biološke starše (tudi pri darovalcih sperme). Itd, itd….
Mene recimo strašno moti, ker sem v Sloveniji s svojimi sposobnostmi in izobrazbo absolutno neenak po možnsotih dobiti bogato plačano službo, ker sme brez VIP. Kdo se bo boril zame in za 95% podobno neenakih v Sloveniji. Itd…
Jaz trdim: Pravica otroka je, da ima, da pozna in če je možno živi s svojimi biološkimi starši. Če pa to trenutno ni možno, se mu določi najboljšega možnega skrbnika oz. rejnika. Če pa ni izgledov, da bi otrok kdaj lahko živel z biološkimi starši, se ga da v posvojitev. V vseh primerih gre za pravico otroka, ki bo seveda nekoč odrasel. Pravica do posvojitve otroka bi bila lahko osebna, pa ni. Omejena je na življenje v dvoje zaradi koristi otroka. Kdor trdi, da lahko otroka posvojita dva iz istospolne skupnosti, bi lahko trdil tudi, da ga posvoji samska oseba. Le zakaj pa ne? Posvojitev pomeni daleč več kot rejništvo. Zato je še kako pomembno, kakšne so omejitve pri tem. Če govorimo o enakosti posameznika pred zakonom, to nima zveze z enakostjo različnih življenjskih skupnosti. Zakon za posvojitev otroka brez kakršnekoli diskriminacije lahko predpiše veliko omejitev, ena med njimi je prav lahko tudi trdna in stabilna čustvena zveza moškega in ženske. Če kdo misli, da je tak zakon protiustaven ali v nasprotju s človekovimi pravicami, je po moje revež.
Ne, Klemen, ne sanjaj. Enakost in enakopravnost sta dva različna pojma. In očitno ti ni jasno, kaj pomeni diskriminacija. Čim postaviš kot omejitev “trdno in stabilno čustveno zvezo samo moškega in ženske”, po krivem izločiš druge čustvene zveze. Daj en sam tehten razlog, zakaj bi bila takšna diskriminacija upravičena.
Mislim, če smo tisti, ki nam je to jasno, reveži, potem res ne vem, no… Samo zato, ker znamo logično razmišljati?
Verjetno bo to koga razveselilo:
Poslanci SDS so v DZ vložili predlog zakona o spremembah zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki ga pošiljajo v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku. Predlagatelji želijo, da se v skladu z ugotovitvijo ustavnega sodišča ustrezno reši vprašanje dedovanja partnerjev v istospolni partnerski skupnosti.
V SDS so v sporočilu za javnost zapisali, da bodo s spremembami zakona odpravili bistvene oziroma pomembne razlike, s katerimi se odpravlja diskriminatornost. Tako predlog zakona določa, da - v primeru, če zapustnik nima otrok - deduje preživeli istospolni partner celoten delež na skupnem premoženju, medtem ko zakonec v drugem dednem redu deduje le polovico zapuščine, drugo polovico pa dedujejo zapustnikovi starši - ali na podlagi vstopne pravice njuni potomci.
V zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti se 23. člen črta, 22. člen pa spremeni tako, da se glasi, da se za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti uporabljajo splošni predpisi o dedovanju, enako kot veljajo za dedovanje med zakoncema v zakonski zvezi in partnerjema v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti moškega in ženske.
Predlog zakona tudi določa, da zakonec, “če zapustnik nima otrok, deduje vso zapuščino le v primeru, da sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca. Istospolni partner, drugače kot zakonec, ne more dedovati posebnega premoženja svojega partnerja. Istospolni partner, drugače kot zakonec, ne spada v krog nujnih dedičev in ni upravičenec do zakonskega prelegata”.
Ustavno sodišče je namreč julija letos izdalo odločbo, s katero je ugotovilo, da je 22. člen veljavnega zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti v neskladju z ustavo. Državni zbor pa mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev, pojasnjujejo v največji opozicijski stranki.
Pod 3. točko je ustavno sodišče določilo, da do odprave ugotovljenega neskladja za dedovanje med partnerjema registrirane istospolne partnerske skupnosti veljajo enaka pravila, kot veljajo za dedovanje med zakoncema po zakonu o dedovanju, še piše v sporočilu za javnost.
Obstoječi zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti sicer opredeljuje dedovanje partnerje in določa, da ima v primeru smrti partnerja preživeli partner pravico do dedovanja na deležu skupnega premoženja po tem zakonu.
Nadalje zakon določa, da v primeru, če ima zapustnik otroke, dedujejo premoženje preživeli partner in zapustnikovi otroci po enakih delih, v primeru pa, če zapustnik nima otrok, deduje preživeli partner celoten delež na skupnem premoženju.
Veljavni zakon tudi določa, da se posebno premoženje zapustnika deduje po splošnih predpisih o dedovanju. Splošni predpisi o dedovanju pa se uporabljajo tudi pri dedovanju na deležu skupnega premoženja zapustnika.
Kot je znano, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pripravilo predlog novega družinskega zakonika, ki izenačuje skupnosti istospolnih partnerjev z drugimi družinskimi skupnostmi in jim omogoča tudi posvojitev otrok. Koalicija predlog podpira, v opoziciji pa mu nasprotujejo in napovedujejo možnost referenduma.
Jutri bo DEŽ, prav lepo se imejte pod dežniki, Bog pa očitno ni preveč na vaši strani.
Saša, in otrok, ki ima dve mami - ni upravičen do takih pravic, kot jih imajo tvoji? Ne vem, če si opazila - v svojem komentarju sploh nisem omenjala istospolnih partnerjev. Vi, ki nasprotujete enakim pravicam za vse, v prvi vrsti zanikujete pravice otrok. Otrok, ki se je na primer rodil z donatorsko celico dvema mamama, ima dve mami. Oče je neznan. In po tvoje bi - če biološka mama umre, ta otrok moral v rejništvo. Bravo, to je res krščanska poza. Empatija za umret od groze. Jezus toči krvave solze, ko vas gleda…
Zanima me, kaj bi ti odgovorila dvema mamama, ki bi te - tako kot si ti zaprosila javnost, naj da tvoji družini mir, ko ti / vam je bilo hudo - prosili, da jima dovoliš biti, biti s svojim otrokom ali več otroki? Da jim dopustiš, da živijo v miru, brez strahu in brez večnega problematiziranja intimnih zadev med njimi? Ti kdaj pade na pamet, da je problematiziranje načina življenja istospolnih zelo podobno javnemu problematiziranju pojavov v tvoji spalnici oziroma družini?
Do tebe bi morali biti usmiljeni, do ljudi, ki zares potrebujejo solidarnost, ki želijo samo živeti mirno, dostojanstveno in produktivno tako, kot so rojeni, pa ne? Zares ne razumem tega licemerstva…
In kateri oče pride jutri z vami na Prešernov trg? Boste protestirali kar v razširjeni zasedbi? Se boste vsi držali za roke?
Vsi ste le ovčice, v rokah veliko večjih gospodarjev. Spri in vladaj je njihovo geslo.
Kdo sem jaz, da bi katerikoli osebi nasprotovala, da ima otroka, ce ga zeli in nacrtuje?
Upam, da to berejo organi pregona in bodo proti nestrpnici takoj sprožili kazensko ovadbo, saj javno poziva in hujska ljudi k samovoljnemu omejevanju pravic sodržavljanov drugačne spolne usmerjenosti.
Resno mislim!
A, daj, Lenka, daj. Si pa res otročja.
LLali, vidiš, dež ne pada. Bog je na strani pravičnih.
Strinjam se z Dicky Hardy, ki pravi:
Vsi ste le ovčice, v rokah veliko večjih gospodarjev. Spri in vladaj je njihovo geslo.
Ne vem sicer, če misliva iste gospodarje, pa vendar, za te, ki jih imam jaz v mislih, vem, da delajo tako.
Bog blagoslovi vse, ki dobro mislijo.
Rada bi delila vidik, ki sem ga pred kratkim spoznala, ko sem se pobliže srečala z delom CSD in primeri, ki jih rešujejo. Tam se mi je razodelo, da je smiselno dovoliti istospolnim partnerjem posvojiti otroka v primerih, ko recimo že itak skrbita za tega otroka, s posvojitvijo pa so končno urejene njihove pravice in dolžnosti. Npr. če istospolni partner/zakonec posvoji otroka svojega partnerja/zakonca, ko otrok nima več drugega starša.
Hkrati sem spoznala tudi, da je veliko dela namenjenega izbiri staršev za določenega otroka, ki gre v posvojitev, in otrok je v Slo malo. Kar pomeni, da vprašanje, ali bi istospolni par, ki bi želel posvojiti novorojenčka, npr. sploh prišel na vrsto…
Ne bojte se! ;)
Groza. Anka…
Kako pa ti pojmuješ pravičnost? Saj ne morem verjet. Prav, naj Bog res blagoslovi vse, ki dobro mislijo - in kakšne so tvoje “dobre misli”? Kako je lahko misel v stilu “mi smo pravični, ker vam ne privoščimo pravic, ki jih imamo mi” dobra misel?
Ja se pa zavzemam za to, da odpravimo vse omejitve in se ne vmešavamo v življenja drugih. Sem za to, da istospolnim partnerjem privoščim posvojitev otrok v neomejenem številu. Pa kaj če je to skregano z zdravo logiko, istospolniki želijo imeti to pravico.
Sem za legalizacijo drog, zakaj bi narkomanom in tistim ki želijo postati narkomani to pravico odvzeli. Pa kaj če se s tem ubijajo, saj to vendar želijo in zakaj bi jim potemtakem tega ne omogočili.
Odpraviti vse omejitve na cestah. Zakaj bi tistim, ki želijo noreti na cestah to pravico onemogočili. Pa kaj če se jih vsake toliko nekaj ubije, žal tudi popolnoma nedolžnih (sej otrok, ki ga bo posvojil homoseksualni par je ravno tako nedolžen). Torej živela svoboda….
Lili vsaka svoboda ima svoje umejitve. Le da so nekatere umejitve kršenje človekovih pravic v imenu normalnega in moralnega.
In zdaj, tudi opijati so legarlizirani, kaj pa misliš, da ti dajo, če trpiš za hudo bolečino, morfi, kar je opijat. In zdaj greva na našo temo. Oče in mama kot družina sta super, najboljše, kar lahko dobi otrok. Ampak včasih žal ni tako. Bodisi so se otroci rodili v prejšnjem zakonu, bodisi z nadomestno mamo… So in obstajajo in v tem primeru naj imajo enake pravice kot jaz in ti kot moji in tvoji otroci. Saj si za dobrobit otrok, mar ne?
Mojcica tvoje gledanje kaj je normalno in moralno je pač samo tvoje mnenje. Dopuščaš tudi druge možnosti ali pač je samo tvoje stališče normalno in moralno? Če kdo odstopa on posameznikovih načel ga takoj okarakterizirajo kot nestrpneža-co.
Zakaj ne bi dopustili narkomanom, da kupujejo droge legalno. Sej do njih tako ali tako pridejo, samo skrivati se morajo, zaradi tega jih morajo drago plačati in paziti, da jih ne dobijo. Jaz sem za to, da jih legaliziramo sej imajo tudi oni svoje pravice mar ne? To o čem ti pišeš je pa povsem nekaj drugega, to je zdravljenje bolečine in ne narkomanija.
Morala in vrednote so v krizi zato je na splošno res bizarno kaj ima kdo v mislih, saj bodo določene skupine ljudi lahko izsilile vsemogoče, da postane normano in moralno.
Za dobrobit otrok pa se malo kdo zmeni gre samo za dobrobit odraslih in če je danes moderno imeti istospolno partnerico ali partnerja, je normalno da taki pari posvojijo tudi otroka, saj si ga želijo (otrok pa si želi dve mamici ali dva očija). To je povsem normalno in moralno in to je potrebno uzakoniti.
Dejstvo je, da so te teme lotili samo zato , da bi odvrnili pozornost od tisočih, ki so ostali na cestah. Kdo bo pa pomagla njihovim otrokom, ki bodo zaradi objesnosti in požrešnosti direktorjev stigmatizirani ker bodo morali ze po osnovni šoli delat, da bodo lahko preživeli, namsto, da bi se šolali.
Takih, ki nikoli ne bodo mogli imeti otrok, ker jim po na ravi in s pomočjo medicine ni dano imeti otroka, za posvojitve pa je vrsta tako dolga, da bodo, ko bodo prišli na vrsto že prestari pa je veliko.
Bolj kot to me pa skrbi naše šolstvo, ki je še zmeraj usmerjeno, vsaj imamo samo en alternativni program, Waldorfski, vse ostalo (tudi zasebna OŠ ima isti program)pa mora biti tako kot nam narekuje država. Potem se pa čudite, da vsi isto trobijo. Najprej naj naredi država heterogeno (pa ne cerkveno) šolstvo, kjer bi se starši imeli možnost odločanja , pa bo šlo tudi s tako kočljivimi temami lažje. Ampak naša draga oblast ve, da je potrebno že otroka omejit in mu sprat možgane, da je “lojalen” državljan
lili, ni ti treba bit kvazi-sarkastična. Tvoje nebuloze se zrušijo v štartu, ker trdiš, da je z logiko skregano nekaj, kar sploh ni. Z logiko je skregano tvoje razmišljanje, ker mečeš v isti koš stvari, ki nimajo NIČ skupnega.
A se lahko prosim vsi po vrsti nehate delat žrtve? Vi ste tisti, ki nekomu nečesa ne privoščite. In se potem počutite užaljene, če vam VAŠE žrtve odgovorijo nazaj? Pa hvala bogu da se ljudje ne pustijo več poniževat.
Trdiš, lili: “Če kdo odstopa od posameznikovih načel ga takoj okarakterizirajo kot nestrpneža-co”
Ne. Ne streljaj kozlov. Za nestrpneža je človek “okarakteriziran”, ko nekoga obravnava kot manj vrednega. Zakaj vam to ni jasno, bo zame večna uganka.
Saj imate vsi pravico homoseksualce obravnavati kot manj vredne, ampak potem za tem tudi stojte in si priznajte: “Sem pač nestrpen/na in imam predsodke do ljudi, ki jih ne poznam.” Ne pa se izgovarjat na vse neumnosti, ki so navedene v Sašinem prispevku tukaj gor - nekatere so med drugim izmišljene, tako da, lepo prosim… Je pa le treba bit malo bolj fer, se vam ne zdi?
Homoseksualnost nima veze z moralo. Sovraštvo, hinavščina, zatiranje… To pa ja. Homoseksualci so seveda lahko nemoralni… ampak ne zaradi spolne usmerjenosti. To je kot če bi rekli, da so heteroseksualci moralni. Jok. Eni so, eni niso.
Družba kvečjemu propada - no, jaz sicer ne mislim, da propada, enostavno ne napreduje, in to zaradi nevednosti, ki jo nasprotniki enakopravnosti NONSTOP izkazujete in to, da si ne pustite dopovedat ali da se o tem ne pozanimate zato, da bi vsaj lahko imeli objektivno mnenje, je po mojem tudi pokazatelj ne ravno visoke inteligence.
Pat: Ne. To, da bi šlo za odvračanje pozornosti, ni nobeno dejstvo. Isti “drugi” problemi so vsepovsod, ampak je narod vseeno bolj zrel in so brez hujših zapletov sprejeli ta zakon. Pozornost se tej temi zdaj posveča, ker je veliko ljudi po nepotrebnem ogorčenih. Saj pravim, zaradi nevednosti. Samo v tem je problem.
Največkrat se strinjam s tabo, pri tej temi pa res ne. Vedno si se mi zdela zelo široka in ženska, ki sprejema drugačnost, tako da me preseneča tvoje razmišljanje. Saj vem, da ne odgovarjaš na pisma tvojih bralcev, ampak res me zanima, kdaj si postala tako verna oz. religiozno usmerjena. Tudi sama sem globoko verna, ampak vse okoli cerkve me pa močno odbija. Oba otroka hodita k verouku, ampak ko poslušam župnika na roditeljskem, koliko svetohlinstva in srednjeveških moralnih pridig je zmožen, sem vedno znova razočarana. V cerkvi so pozabili na ves Kristusov nauk. Me prav zanima, če bi Kristus prepovedoval homoseksualne zveze. Mislim, da je lahko homoseksualni par velikokrat boljši življenjski vzor kot heteroseksualni.Že da v naši družbi zdržiš v homoseksualni ljubezni pomeni, da je moćna in je to za otroke dobra popotnica.
Tana2, na žalost se s teboj ne morem strinjati. Prepričana sem, da marsikatega istospolna zveza vzdrži bolj zaradi kljubovalnosti kot resnični ljubezni.
Kar pa se Jezusa tiče, narava je ustvarjena tako, da sta moški in ženska. Tudi v naravi ne vidiš dveh psov na primer, da bi seksala. To je po moje bolj plod človeškega dela.
Irena, ta trditev glede psov, je pa popolnoma napačna. Homoseksualnost je tudi med živalmi. Pred kakšnimi tremi leti sem gledala dokumentarno oddajo na to temo, na slovenski nacionalni televiziji.
in tudi na internetu se veliko najde na to temo (vem, da je izven konteksta, ampak sem morala napisati, ker gre za povsem zmotno prepričanje)
Ne vem, kje potem jaz živim?
Na žalost od rojstva na vasi, med različnimi živalmi, pa česar podobnega še nisem ne videla ne slišala.
Tudi jaz živim na vasi. Pobrskajte po internetu, če ne drugače. In si ne zastiskat oči!!!
eden izmed linkov:
http://www.ljudmila.org/sgs/modules.php?name=News&file=print&sid=202
Mi na kraj pameti ne pride, da bi brskala po internetu in iskala te deviacije, ki so morda tudi umetno sprožene. Ta svet je že tako izkrivljen, da Bog pomagaj.
Kot sem dejala - zatiskanje oči …
v smeh me spravlja, ko t.i. verniki razpravljate o tem, kaj je normalno, kaj nenormalno, sprevrzeno in nenaravno. baje se niste slisali za homoseksualnost med zivalmi? samo to dejstvo je zadosten dokaz, na kaksni ravni so vsi vasi argumenti, dokazi, pomisleki….. in ko se tako cudite kaj narava dopusca in omogoca in kaj ne in ko ste tako naprejeni proti vsemu, kar se v vasih omejenih glavah za trenutek malo drugace zasveti, me pa zanima, kako lahko za najvisjega vase t.i. “vere” (sem mnenja, da prava kristusova vera in katoliska cerkev nimata prav nic skupnega) brez pomislekov sprejemate nekoga, ki je bil baje brezmadezno spocet (si predstavljate to drugacnost v tistih casih), se pravi, rojen samo materi samohranilki? po vasi logiki to ni naravno, celo skodljivo za razvoj otroka, le kako je mozno, da pa prav taksno osebo castite dobesedno kot boga? no, da bi vam to dalo malo dlje misliti kot do roba vasih vasi in vrta, to niti ni za pricakovati.
To, o čemer zdaj razpravljamo, nima veze z vero in se veri ni treba posmehovati.
Pravim samo, da od rojstva živim na podeželju, vsaj štiri desetletja sem živela na velikih kmetijah, kjer sem tudi rojena (po 300 kokoši, 50 prašičev, 60 krav, 20 bikov, 60 ovc, etc.), po štiri pse sem videla naenkrat skupaj (vse to v različnih obdobjih) Trenutno živim ob velikem posestvu, kjer ima kmet skoraj 100 goveje živine, vse samo na paši in vprašala sem ga, če se je že kdaj srečal s tem, kar vi zatrjujete. Samo debelo me je gledal in rekel, da se s tem še ni srečal.
Interneta pa ne bom gledala, sem rekla, da je to lahko spodbujeno na takšen ali drugačen način. Zato to ni zatiskanje oči pred resnico.
imamo dva psa, pa tako lepo seksata skupaj….žal. sta opa moškega spola. čist naravno. še narazen smo ju podili, pa ni imelo smisla, ker sta spet šla skupaj..
Ja, Irena, živali prisilijo v homoseksualne odnose. To niso deviacije, zato mirno lahko pobrskaš po internetu, to je del narave. Tudi bikci se z veseljem popedenajo med seboj, samo v današnjem načinu vzreje sploh nimajo te možnosti, večinoma pa imajo v čredi tako ali tako samo enega bika.
In ne boš verjela, tudi med samicami so homoseksualke(pri neki vrsti opic so celo zelo pogosti), biseksualnost pa itak ni nič posebnega.
Jaz nisem živela na vasi, pa sem imela priliko videti dva psa skupaj, in bilo je celo tako, da je čisto mičkeno ščene natepavalo konkretno mrcino - ta je moral seveda leči, da ga je mali sploh dosegel. In veš kaj, je legal! Nihče ga ni silil v to.
Lili,
kako si prišla na to, da homoseksualnot primerjaš z drogami in prehitro vožnjo?
Ko je človek v svoji želji po dobičku, začel dajati živini, hrano, ki prihaja iz nje same - to je kostno moko, se je začel kanibalizem. Od tu tudi pojav norih krav.
Kadar porušimo red v naravi, se nam narava maščuje!
Verjamem, da so tudi pri živalih deviacije. Ampak povzročil jih je človek in njegovo nespoštovanje reda.
V začetku pa je vladal izvrsten red. Mož in žena sta bila ustvarjena eden za drugega. Preko svojega telesa sta se pogovarjala s svojim Stvarnikom. Bila sta gola, kajti vest jima je bila čista in lahko sta živela v harmoniji drug z drugim, vladala sta svojim nagonom. Skladala sta se duša in telo.
Telo pa potrebuje hrano. “Kača” je dala, da sta se zagledala v drevo poželenja. Pojavil se je napuh. Postati sta hotela bogova. Zagledala sta se v materijo. Pozabila sta, da duša ne živi od hrane. Potrebna ji je namreč božja komunikacija- ta vertikalna os. Nastal je razcep v človeku. Naše telo nam je nevarnost, izgubimo smisel in važno nam je samo “imeti”. Kopičiti čimveč stvari, da bi si omogočili preživetje. V telesu se pojavi nered, greh nagovarja. Toda telo trpi, če mi postanemo sužnji nagonov.
Človek je bitje svobodne volje, svoboden od nečesa in svoboden za nekaj. Vsak nagon nas veže, spolni nagon je isto kot odvisnost od marihuane. Za kratke užitke človek prodaja svojo svobodo. Zato biti vezan pomeni zapor.
Zato je Beseda meso postala. Krščanstvo je religija telesa. Beseda nas odkupi. In naše telo postane hram Svetega duha.
Telo nam kaže, govori, ko je naša duša bolana. Telo odgovarja na naše grehe. Ko živimo v vrednotah, dostojanstvu, je tudi naše telo zdravo. Telo trpi, kadar ga preveč mučimo. Zato mu privoščimo svobodo. Mraka ne moremo imenovati svetloba.
Popolnoma se strinjam z Marjano! Vsem lep pozdrav!
Marjana: Strinjam se s tabo. Predvsem mi je všeč tvoj zaključek: Ko živimo v vrednotah, dostojanstvu, je tudi naše telo zdravo. Telo trpi, kadar ga preveč mučimo. Zato mu privoščimo svobodo. Mraka ne moremo imenovati svetloba.
Joj, ženske, govorite kot da bi bile pod skupinsko hipnozo. Mene je groza ko pomislim, kako cerkvene institucije ljudem pere možgane. Po drugi strani so pa le mnogi, ki znajo kljub temu, da so globoko verni, sami normalno razmišljat, tako da… Najbrž je enako kriv tisti, ki se pusti tako odvratno manipulirat.
Kakorkoli že. Irena: super, bravo. S tem, ko si tako ponosno poudarila, da po ti na kraj pameti ne pride, da bi po internetu brskala, si povedala vse. Bog ne daj, da bi kaj izvedeli in bili poučeni, ane? Bolje je živeti v nevednosti in na podlagi tega drugim uničevati življenje.
Veš kaj Irena, pri tej razpravi se trudim bit skrajno vljudna in to, ampak kot človek, ki je napisal toliko neumnosti, kot jih je v tvojih komentarjih, izjavi še, da “marsikatera istospolna zveza vzdrži bolj zaradi kljubovalnosti kot resnični ljubezni,” pa res ne ve več, kako naj te jemlje resno.
Mislim…. Kot da bi o tem sploh kaj vedela. Saj nobenega para ne poznaš. Pa kar nekaj ocenjuješ in to celo množinsko, kot da bi citirala neke statistike… Primerov pa sploh ne poznaš, ne veš, kaj homoseksualnost sploh je, in si drzneš sodit pare - o katerih nič ne veš - češ da zaradi trme ostanejo skupaj? A se ti malo hecaš?
Raje pomisli, koliko hetero parov in zakoncev v resnici vztraja skupaj, tudi ko si gresta oba na jetra, ampak morata vztrajat zaradi otrok.
Homoseksualni pari pa kvečjemu zaradi tega, ker ni otrok, ki bi “krpali” razmerje, pred omagajo. Težave v razmerjih so prav iste, kot jih imamo vsi. Sčasoma se vsem zgodi. In so izjeme, na obeh straneh, kjer partnerji ostanejo skupaj vse življenje.
Pa dajte se za božjo voljo malo pozanimat, preden streljate kozle. Meni se zdi nepojmljivo da razglabljate in sodite o stvareh, o katerih nič ne veste. Pa kje se je to še vidlo. Resno. A bi si to v zvezi s katero drugo temo prav tako privoščili? Me prav zanima.
Ma, vsi, ki zlivate toliko gnojnice. Sem že vprašala, koliko je v Sloveniji res tovrstnih parov, pa še nisem dobila odgovora.
Jaz ne poznam nobenega. Pa osebe, ki jih jaz poznam, tudi ne.
No, na dan s številko, koliko je v Sloveniji istospolno usmerjenih partnerjev, ki živijo skupaj in koliko je takšnih, ki si želijo posvojitve?
Še to: od kdaj pa otroki “krpajo” razmerje?
Irena, jaz pa v tem, da določeni ljudje pišejo o stvareh, ki jih jaz in ti ne poznava tako zelo, ne vidim nič slabega. In tudi ne zdi se mi, da bi zlivali gnojnico. Kolikor sem jaz prebrala vse zapise so bili skoraj vsi zelo korektni. Ne bom rekla, da so bili vsi korektni, ker niso bili, pa saj tudi zapisi tistih, ki nasprotujete posvojitvi, niso bili vsi korektni; nekateri so bili, nekateri pač ne. Jaz sem za posvojitev, vendar mi ni problema prisluhniti nasprotnemu mnenju, če ni žaljivo. Rada pa prisluhnem tudi argumentom za posvojitev, ki prihajajo od ljudi, ki to področje res poznajo in se s tem soočajo vsak dan. Priznam, da jaz tega področja ne poznam tako zelo, pa mu kljub temu ne nasprotujem, ker tudi Bog, v katerega jaz verjamem, ne nasprotuje temu. Če je Bog Ljubezen, potem ne more biti izključujoč, ker Ljubezen NE izključuje.
Pa Irena, kakšno vezo pa ima število? A mislite da se to beleži?
Očitno pa tudi o heteroseksualnih, klasičnih družinah ne veste veliko, vsaj ne o tistih v realnem svetu, kjer se zakonca videt ne moreta, pa vztrajata zato, ker imata otroka. In otrok potem samo še bolj trpi ker živi v zlaganem vzdušju. To je krpanje, Irena.
Irena, malo znanstvenih podatkov:
http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?id=1150307946276624
Link ne dela, zato ti opisujem postopek: Na Cobissovi bazi odtipkaj med ključne besede istosplone družine, pa boš našla vse slovenske študije in podatke, ki te zanimajo.
Lep pozdrav!
*istospolne, seveda
Sem si kar to našla, je bilo ta teden objavljeno v enem od slovenskih tednikov - pa še strinjam se s tem:
“V naši državi je istospolnih ljudi, ki bi želeli posvojiti otroka, izredno malo. Vlada in nekateri lobiji novi družinski zakonik porivajo naprej zaradi simboličnega pomena. Če pade še družina, trdnjava tradicionalne družbe, bo dovoljeno vse.
Homoseksualna spolnost je res bila precej pogosta v antični Grčiji in Rimu, a ne v obliki partnerske skupnosti, sploh pa ne s posvojenimi otroki. Homoseksualnost je bila ljubezenska praksa tudi poročenih moških, vendar ni nadomeščala družine. Tudi danes je tako. Istospolna ljubezen ni prepovedana, tovrstno zvezo je mogoče celo registrirati.
In posvojitve? Te so v Sloveniji izredno redke, zato je večina 30 posvojitev letno mednarodna. Po otroke v tujino pa že zdaj lahko odhajajo tudi samci in homoseksualni pari. Ponekod se posvojitev izpelje tako, da morajo slovenski državni organi tovrstno skupnost samo še potrditi. Posvojitev za istospolne državljane Slovenije je torej že mogoča. Novi zakon bi le malce olajšal in pocenil postopek.
Problem pa je drugje. Tistih nekaj slovenskih posvojitev, ki jih letno preštejemo na prste ene roke, se velikokrat izpelje netransparentno oziroma po zvezah. To mi je neuradno zatrdilo že kar nekaj strokovnjakov s področja posvojitev.
Praksa, ki se je razbohotila v času komunizma, da so politiki lahko preko vrste posvojili redke “proste” otroke, se - kot kaže število posvojenih otrok v družinah mogočnežev - nadaljuje. To pa pomeni, da bi morebitni istospolni partnerji z dovolj dobro zvezo lahko hitro preskočili vrsto.
Le nečesa ne razumem. Če se za družino lahko po novem štejeta tudi istospolna partnerja, zakaj potem ne dovolimo mnogoženstva? Ali ni svobodna izbira posameznika, v kakšni skupnosti bo živel? Mnogoženstvo je bilo v zgodovini običajno v mnogih kulturah, na katerih temelji zahodna civilizacija.
Več žena so imeli svetopisemski očaki, ki jih imajo za svoje duhovne prednike katoličani, protestanti, pravoslavni, judje in muslimani, kar znese več kot polovico človeštva. Osebno sicer mnogoženstvu nasprotujem. A tisti, ki predlaga istospolno družino, mora v imenu svobode in pluralizma dovoliti tudi mnogoženstvo.”
Bog pomagaj, no.
“Če pade še družina, trdnjava tradicionalne družbe, bo dovoljeno vse.”
Zakaj bi pa “padla”?? Samo dopolni se. Saj tej “tradicionalni” družini nihče nič noče. Vsa ta histerija je tako odveč. Jaz ne vem, no. A bo s tradicionalno družino potem kaj drugače?
Pa še nekaj. Kaj pomeni “tradicionalna”? Ker družina kot jo poznamo danes niti približno ni tako zelo stara. O tem, kako se je v zgodovini oblikovala bi morali katoliki malo več vedet.
To, da v zgodovini ni bilo homoseksualnih partnerskih skupnosti, pa prav nič ne pomeni. A je vam jasno, kaj pomeni beseda “razvoj”? Marsičesa ni bilo v antiki, kar pa je danes nam samoumevno. Mnogoženstvo pa z vsem tem nima nobene zveze. Od kod sploh ta cinizem? Poligamija ne bi bila dovoljena iz prav istih razlogov, zaradi katerih tudi zdaj ni. Kaj vam pa je? Od kod take primerjave?
Vse to nasprotovanje in zatekanje k trapastim izgovorom izhaja iz dejstva, da dojemate homoseksualnost kot perverzijo. Za vas je homoseksualec nekdo, ki je sicer hetero, ampak občasno ima homoseksualne odnose. Pa ni tako. Homoseksualnost ne zajema samo seskualne sfere, ampak tudi čustveno. Večje oslarije, kot je to, da bo potem “dovoljeno vse” je pri vsem tem skoraj nemogoče izjavit.
Pa še nekaj. Zelo podobno so govorili tudi takrat, ko so v Ameriki črnci zahtevali enakopravnost in odpravo suženjstva. Namreč, da bo potem “civilizacija propadla”. In podobno so govorili, ko so hotele ženske enakopravnost in se odlepit od štedilnikov. Kaj šele, ko so hotele volilno pravico. Vedno se najdejo tisti, ki v enakopravnosti vidijo konec sveta. To ogromno pove o njih in njihovih vrednotah. Saj tudi še nikoli niso imeli prav.
Irena…
Khmm.. Veš kaj, če o stvareh ne veš oziroma jih niti ne obladaš ne piši, ker pišeš bedarije. Resnično in sama sebe negiraš. Nas obtožuješ, da zlivamo gnojnico… Ej daj perebri svoje poste in razmisli, kdo je zdaj tu žaljiv.
Ta najbolj fanatične žugajo s peklom in ne vem kaj še. Tole društvo s čustvi pritiska na ljudi z žalostnimi zgodbami o tem, kako so eni odraščali brez očeta.
Ma niti ena od vas niti ena pa ni rekla, družina je v krizi, ker se starši ne razumejo med seboj, ker starši zanemarjajo otroke, ker matere ja prav ste slišale, matere včasih gledajo kako njihovi lastni možje trpinčijo njihove otroke ali pa obratno. Ampak ne tudi v tem primeru žena ne sme zapustiti moža.
Kaj pa njim a njim pa ne boste žugale s prsti in jim razlagale, da bodo šli v pekel? Ne ne je treba potrepeti, da bo imel otrok očeta in mater ali še bolj treba je trpeti v imenu božje pedagogike. Skličite kongres na katrega povabite otroke, ki so živeli v takih družinah, z veseljem pridem in vam povem svojo žalostno zgodbo.
Pa odpuščati je treba… Ja seveda, treba je odpustiti, amapk zaradi sebe in ne zaradi drugega.
In nikogar od javno izpostavljenih cerkvenih dostojanstvenikov nisem slišala nikoli in nikdar, da bi javno obsodil taka dejanja. Nikogar. O ne to pa že ne, možje, ki so posiljevali majhne dečke so si drznili reči, da to ni pedofilija, da je to ljubezen do mlajših dečkov, deklico, ki jo je njen oče posilil in je pri dvanajstih zanosila in naredila splav je cerkev izobčila. Ljudi, bi silili v spolne odnose z nekom, ki ga ne ljubi in nima rad, ker lahko ima tako otroke.
In vi boste nekoga, ki se ne strinja s politiko neke institucije zmerjali, da zliva gnojnico. Vam povem, da poznam dobre katolike, ki ne hodijo v cerkev prav zaradi tega, zaradi dvoličnosti. Pa je škoda krščanske religije, ker je v svojem bistvu dobra, tako kot je bil Jezus Kristus in on je imel rad vse, ja prav ste slišale, tudi jaz brezbožnica poznam zelo dobro Novo in Staro zavezo in tudi jaz grem včasih k maši po odrešitev. K zelo dobremu človeku, ki ne žuga ampak oznanja, da je Bog dober in bi bilo lepo, če bi to začele tudi ve.
Meni se zdi izredno pomemben Tanjin zadnji odstavek. Morebiti bi si ga morali vsi večkrat prebrati. Samo za ponazoritev en manjši primer. Meni je moja stara mama večkrat pripovedovala, kako so živele ženske v času, ko je živela moja prababica. Čisto po pravici vam povem, da si jaz takega življenja ne bi dovolila, one pa so morale tako živeti, ker takrat je bilo pač tako in prav nihče jih ni vprašal, če tako želijo živeti. Tako je pač bilo. Srečne so bile tiste, ki so dobile za moža srčnega človeka. Moja prababica je bila med njimi, vse pa niso imele te sreče. Ne bom pisala kakšno je bilo njihovo življenje. In zakaj je bilo tako? Ker je bila večina prepričana, da je tako prav. Pa je bilo tako prav? Odgovori naj si vsak sam.
No, če me že vlečete za jezik: včeraj sem poslušala izide neke skandinavske države, kjer navajajo, da so zveze med istospolnimi partnerji še bistveno manj stabilne od zvez med ženskami in moškimi. Kar 75 odstotkov zvez med moškimi se razdre že v nekaj letih, med ženskami je ta odstotek le nekoliko nižji.
Takrat sem se spomnila na en prejšnji post, da potrebujejo otroke, da bi “krpali” zveze. Tako nekako je bilo rečeno.
A to je pa po vašem v redu?
Irena, te lahko vprašam, zakaj se pravzaprav po eni strani toliko ukvarjaš z istospolno ljubeznijo, po drugi strani se pa sploh nočeš?
A veš, da so včasih višji predstavniki cerkve ure in ure preživeli v debati o tem, kdaj je dovoljen spolni odnos, katerega namen ni spočetje? Dolge ure so govorili o seksu - ljudje, ki so se mu odrekli, še več, imeli so ga za nizkotnega, gnusnega, nevrednega njihovega stanu.
Takšni ljudje, kot si ti, me spominjajo na te duhovnike :) V nekem smislu uživajo, ko govorijo o stvareh, nad katerimi se navidezno zgražajo.
Za eno od sodelujočih, ki za deviacije krivi kostno moko - opic v pragozdu nihče ne posiljuje s kostno moko, pa so vseeno lezbične. Ja, saj vem, ogrevanje in onesnaževanje. Itak.
Irena, konkretno na Norveškem je vse več tudi ločitev med moškim in žensko.
http://www.ssb.no/skilsmisse_en/arkiv/art-2004-09-02-01-en.html
Mojega komentarja pa nihče ni prebral, ker je preveč razumen in se ni v kaj vtikati?!
Draga Irena, članek, ki ga navajaš, NI znanstveni članek. Svetujem ti resno, overjeno, objektivno literaturo, ne pa nekih nebuloznih polresnic brez pravih podatkov.
Pa še to: novi predlog zakonika se je pojavil, ker so oblasti detektirale potrebo po razširitvi pojma družina tako, da bo to v skladu z realnim življenjem in v korist otrokom, ki živijo TU in ZDAJ. Če podobne iniciative za poliamorne družine ne, potem očitno po tem ni potrebe. Ali pa jih imate v vasi veliko?
Vsak pride na svoj WC, pa tudi palica ima dva konca.
P.S.
Le čevlje sodi naj kopitar.
Slovenski pregovori, dokazani v praksi.
Pravite, da je Bog ustvaril homoseksualce,..
Torej bodimo potrpežljivi in naj jim še podari otroke po naravni poti ne prelagajmo na državo, da jim jih bo dala,..
Benjamina, zakaj uporabljaš računalnik? Saj ga ni ustvaril bog, temveč človek. Ali pa sem spregledala ta del Biblije?
Ha, geje preganja ženska, ki ima težave s to svoje idealno tradicionalno družino. Moški bežijo od nje in jo puščajo samo z otroki, ona pa nam trobi, da bodo istospolne družine uničile družbo in da bodo otroci v njih nesrečni.
Ne privoščim ti težav,ki jih imaš z moškimi, draga Saša, ampak ne podpiram te v tem, da skušaš svoje probleme prevpiti s kazanjem na druge. Začni se ukvarjati s svojim življenjem, tuja pa pusti pri miru.
Homoseksualci, takšni ste se rodili, da seveda. takšna občutljivost, vedno iščete samo pravice. ste morda kdaj pomislili še na koga drugega, razen sami nase. ste morda pomislili, da bi se mogoče sprijaznili s tem, da če ste tako usmerjeni, pač ne boste mogli imeti otrok. kot se mora s tako usodo sprijazniti še mnogo heteroseksualnih parov. presenečajo me argumenti, češ, da se v tradicionalnih družinah dogajajo stvari, ki so še hujše od tega, da ima otrok homoseksualna starša. tudi v homoseksualnih družinah se dogajajo pijančevanja, pretepanje…mogoče bi morali vzeti v razmislek tudi to, da ste se verjetno z nekim razlogom takšni rodili in bi morali to v svojem življenju čimbolj pozitivno izkoristiti sebi in drugim v prid, ne pa kar naprej razmišljali o tem, da ste diskriminirani in kakšne pravice vam pritičejo. ljudje imamo dolžnost, da tisto kar nam je podarjeno ob rojstvu, homo oz. hetero-seksualnost v svojem življenu čimbolj pozitivno obrnemo sebi in drugim v prid.
v življenju pač ne moremo imeti vsega kar bi si želeli. ne moremo imeti zdravja, otrok, dobre službe…čeprav vsi težimo k temu. takšna je pač realnost, kruta vendar resnična.
drugače pa Saša, vse čestitke za vaš Pogum!
rona, prosim, izjasni se, imajo homoseksualci otroke ali ne? V nadaljevanju te citiram:
ste morda pomislili, da bi se mogoče sprijaznili s tem, da če ste tako usmerjeni, pač ne boste mogli imeti otrok.
tudi v homoseksualnih družinah se dogajajo pijančevanja, pretepanje…
Ena, da imajo otroke in ti otroci imajo verjetno očeta in mamo, ker drugače ne bi mogli biti spočeti.
Zelo pogoste so trditve, da se v tradiconalnih zvezah v veliki meri pojavlja tako pijančevanje,pretepanje itd. Homoseksualne zveze pa se pretirano idealizira, kot ljubeče zveze, v katerih do takih družinskih deliktov ne prihaja. to je bilo mišljeno z mojo izjavo.
Vsak otrok ima pravico do mame in očeta. kakšna bo mama in kakšen bo oče, verjetno nihče od njiju ne bo popoln, vendar ima oba lika starševstva (moškega in žensko)
Rona, kaj pa umetna oploditev in nadomestne matere?
(Da ne bo pomote, obojega se poslužujejo tudi heteroseksualni pari, če kdo od njiju ni ploden. In v tem primeru se nadomestni materi oziroma darovalcu sperme ne reče oče in mati, kajne?)
Kakršnokoli idealiziranje je neumno, za to pa imamo socialne službe.
Razloži mi - če se ti da - kaj počne lik matere in lik očeta? Mama kuha, foter pa šraufa avto? Koliko takšnih družin še poznaš? In kaj bi storila v primeru, da se heteroseksualni par loči? Vzela mami otroke, ker ni več očetovskega lika v njihovem življenju?
Saša, tvoje bloge, sem prebrala naenkrat 2008 in 2009 in zmotilo me je samo to edino dejstvo, da se vedno čudiš ljudem, ki obsojajo tvoj način življenja. Ne razumem… Ti se sprašuješ zakaj se ljudje obregujejo v tvojo multi družino ampak po drugi strani se pa ti obreguješ v istospolne družine.
Predstavljaj si, da ti država ne bi dovolila tvojih 5 sončkov ki jih imaš tako rada in si brez njih enostavno ne predstavljaš več svojega življenja.
Jaz sama si istospolno usmerjene ljudi pač tako razlagam in res me boli srce, da so tako zatirani v svetu.
Nekateri (sicer največji nasprotniki gejev) pravijo, da so to “bolani” ljudje… Sama se s tem absolutno ne strinjam, ampak zakaj pa imajo lahko invalidi in umsko zaostali ljudje otroke? Samo zato, ker se najdeta 2 s “pravima telesoma”???
To, da pa oni ne bi mogli biti prava družina, je pa itak totaln lari fari…
Sama nism ravno zagovornica homoseksualnih zvez, vendar pa se ne strinjam povsem z vami, Saša. Ni edina vera v Sloveniji krščanska, pa tudi niso vsi ljudje verni. Torej so otroci, ki so vzgojeni v ateistični družini in brez naukov svetega pisma, drugačnih od vernikov? ne bi rekla. nekje sem brala celo, da se zakoci v vernih družinah varajo celo več kot ateisti, le da greh skrivajo drug pred drugim.
Do homoseksualnosti ne pride zaradi bolezni ali genov, kot ste že sami napisali. Antropologi (in jaz) so mnenja, da do tega pride zaradi neuspele primarne socializacije. Po Freudu je namreč prvi seksualni objekt v naših življenjih mati in če se deklica ne nauči ljubiti očeta, bo homoseksualka (seveda je to poenostavljeno napisano)..prav tako zaradi napačne vzgoje v prvih petih letih lahko fantek postane homoseksualec. In le redko je resocializacija lahko uspešna v tej meri, da bi ljudem spremenila spolne potrebe in želje, ki so jih odvojili v primarni socializaciji, saj se je takrat zgradil temelj za vse življenje. torej homoseksualci konec koncev niso sami krivi, da čutijo kot pač čutijo, krivo je okolje, vzgoja..so nekakšne napake v sistemu. pa saj so tudi otroci, ki se rodijo s celebralno paralizo napake v sistemu (biološkem), pa jih vseeno sprejmemo. In homoseksualec si ne more pomagati, da ne bi čutil privlačnosti do istega spola, kot si mi ne moremo pomagati, da ne bi tega čutili do nasprotnega spola. če ga rpisilimo, da si ustvari družino z nasprotnim spolom, bosta nesrečna oba in otroci tudi. kot sem že povedala, homoseksualec ni sam kriv, da je homoseksualen in ni sam kriv, da si želi otroka. in vsak človek ima pravico,da izkazuje starševsko ljubezen (če ne svojim pa posvojenim otrokom) mislim, da lahko otrokom nudita enako ljubezni kot heteroseksualen par.
dokazali so, da ženski homoseksualni par, ki skrbi za majhnega fantka, še poveča njegove želje po ženskah (torej ga nikakor ne vzgoji v homoseksualnega) in homoseksualni moški par, pri katerem živi deklica, poveča njeno željo po moških. tudi to izhaja iz Freuda, saj partnerja iščemo po podobi prvega objekta nege (če sta torej prva dva objekta nege moškega spola pri deklici, bo še bolj ljubila moške - in obratno pri fantkih). Seveda pa ta teorija tudi dokazuje, da ne bi bilo dobro, če bi dva moška vzgajala fantka ali dve ženski deklico.
obregnila se bom ob eno od vaših točk:
3. Po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije, osebe z istospolnim nagnjenjem niso bolniki (homoseksualnost ni bolezen). Prav tako takšni ljudje biološko gledano niso neplodne osebe, ki ne morejo imeti svojih otrok. V kolikor si jih res želijo imeti, jih lahko imajo po naravni poti.
Moje vprašanje za vas:
moški, ki je socializiran v homoseksualca bo celo življenje ljubil le moške in torej iz ljubezni po naravni poti ne bo mogel nikoli imeti otroka. Ali torej odobravate, da homoseksualec seksa z žensko, čeprav do nje ne čuti ničesar in naredi otroka, ki ne bo sad ljubezni do nje? naj seksa z žensko le zato, da bo imel otroka, ki si ga želi, ker ga drugače ne mora imeti?
Uf, ja, razpisala sem se. Konec koncev se strinjam z vami, da se ne bi smelo dovoliti homoseksualcem, da imajo otroke. Pa ne zaradi razlogov, ki ste jih vi navedli. Niti ne, ker bi bila mnenja,da jih ne bi bili sposobni lepo vzgojiti (morda lepše, kot heteroseksualni par, ki se ves čas prepira itd.). Mislim, da zaradi tega, ker je v naši tradicionalni Sloveniji pot zaprta za takšne ideje. Še intelektualci in medijske osebnosti sprožajo nestrpnost, sovražnost namesto da bi si prizadevali za ljubezen. Vsi drugačni, vsi enakopravni. vendar pa, kot sem že napisala, je naša Slovenija preveč zarjavela in bi ubogi otroček res trpel. pa ne zaradi staršev homoseksualcev, temveč zaradi slovenske družbe, ki bi ga obsojala in diskriminirala.
Uf joj, zdaj sem prebrala še, kaj je pisala Ena….da se naj homoseksualci sprijaznijo, da pa č niso zato na svetu, da bi imeli otroke, da vsi vsega ne morejo imeti…torej se naj tudi neplodna ženska odloči, da ni na svetu, da bi pač imela otroke???
Lepo vas prosim, zato pa so posvojitve..da otroci,ki jih biološki starši ne marajo, dobijo starše, ki si jih želijo!!
suzana, prosim, da pozorneje bereš moje komentarje (citirala sem rono) in me v prihodnje ne mešaš za homofobno budalo. :)
se opravičujem ;)
Gospa Saša, začel sem se spraševati, kje so zakoni, s katerimi bi odvzeli otroke materam, s tako zavrtim mišljenjem, kot je vaše in jih - v dobro otroka, podelili drugim parom ali posameznikom, kateri premorejo tisto čisto, brezpogojno ljubezen, do katere ima pravico vsak otrok, starši pa moralno dolžnost, da jo premorejo in podarijo.
Pravite, da nikoli ne bo za vse – vse prav. Strinjam se z vami. Vedno pa imamo izbiro, ali sočloveku pomagamo pri tem, da se približa svojim sanjam, sreči, zadovoljstvu – biti starš, ali pa ga poteptamo, zaradi svojega ega, rekoč, ne to ni prav, to ni po mojih merilih… In še tretja možnost, če ne premoremo sočutja do soljudi, jih enostavno pustimo živeti, ne pa vso svojo energijo usmerjati proti njim.
Sicer življenje samo vedno poskrbi za neko ravnovesje in verjetno se vam bo zgodilo, da boste postavljeni pred dejstvo, sprejeti svojega lastnega otroka – drugačnega, od vaših pričakovanj, sprejeti to, kar zdaj učite druge - naj ne sprejmejo. No, glede na vaše izraženo razmišljanje se bojim, da vam to ne bo uspelo, ker ste preveč radi v vlogi žrtve, takrat boste za to krivili družbo, čeprav se sploh ne zavedate, da ravno vi – vi osebno – takšno družbo proizvajate.
Da, spet ste dvignili veliko prahu s to temo, za kar ste tudi že vnaprej vedeli, da bo tako. Pridobili ste si spet veliko klikov in mogoče s tem sklenili nekaj novih poslov. Da. Zelo dobra marketinška poteza! Znate. Spoštujem vas zaradi tega. Ne razumem pa vas, zakaj to delate na račun otrok, na račun čustev drugih… Sicer pa, če malo pomislim, verjetno res nimate druge možnosti. Ker vas same – enostavno – ni. Vedno ste bili samo hčer, sestra, prijateljica, žena, mati… Če bi vam vse to odvzeli, pa ste samo neka neopažena medla sivina. Zato vas tudi razumem, da morate sem ter tja izpljuniti kakšen »krik«, da nam dajete vedeti, da obstajate in da se tudi vi borite za svoje preživetje.
Da, gospa Saša res imate pravico do svojih petih otrok, zaslužite si jih pa ne…
Pozdrav.
Gregor, hvala za vaš lep odgovor. A vedno znova se mi zdi, da pravzaprav sploh ne veste, za kaj se pravzaprav zavzemam. Lahko, da je to moja krivda, ker se ne izražam dovolj natančno. A sem zelo odprt in ljubeč človek, sprejemam drugačnost, znam sobivati… Samo ne strinjam se s tem, da bi dva moška lahko posvojila otroka. Ker tu sploh ne gre za otroka in njegove želje, potrebe, gre za to, da bi pač dva moška rada imela otroka. Otrok ni igrača, to vam lahko potrdim najmanj petkrat. In ja, zavedam se, da je imeti otroka dar. Velik dar. Ne pa pravica.
Pa gospa Saša, torej, po vašem mnenju – če si moški želi, oziroma ima otroka, ga ima zato, ker mu je v življenju dolgčas in potrebuje igračo!? Neverjetni ste, posebni!
Pravite, da pri dveh moških ali ženskah ne gre za potrebe in želje otroka, pri heteroseksualnem paru pa?
Torej, mati petih otrok razmišlja, da čuti otrok potrebo po ženskem in moškem liku ne glede na njuno pripravljenost in zrelost, ne pa po varnosti, sprejetju in brezpogojni ljubezni!? Potem jih pa res potrebujete še vsaj pet, da vas presvetli pravi materinski čut, dar in nagon.
Jaz imam »samo« enega, pa mi je to jasno.
Tudi moj otrok je bil svoje prvo leto v toplem objemu očeta in matere, v tako »opevani« edino pravi (po vaših kriterijih) družini. Kasneje je na žalost mojo ženo začel razjedati alkohol in ni bila sposobna več skrbeti niti zase. Vso svojo nemoč in zmedenost zaradi zasvojenosti je projecirala tudi na otroka in kmalu je prišlo ne nezaželjenih posledic.
Ampak, seveda, takšno trpljenje otroka je za vas sprejemljivo, dokler je v družini lik ženske in moškega!
In ne, nisem oče igrački, temveč čudovitemu otroku, za katerega se bom trudil, da mu življenje obogatim z vso drugačnostjo, katero srečujemo na vsakem koraku in nikakor ne, da ga s to drugačnostjo ustrahujem in mu s tem postavljam blokade v njegovem nadaljnjem razvoju. Nimam pravice, da mu kratim svobodo na ta način in nenavsezadnje, nimam niti teh želja. Biti oče, sem se odločil - ne zato, ker ti družba narekuje da »moraš« biti v določenih letih – temveč po svojih čutenjih in pripravljenosti.
Zakaj mislite, da samo moj lik ne premore strogost in hkrati topel objem varnosti? Da ne zmore »nasekati drv« in ga hkrati razvajati z doma narejenim zelenjavnim narastkom? Ga ne omejevati s »krščanskimi institucijami« temveč mu predstaviti še bogatejši spekter duhovnih vrednot? Zmorem, gospa Saša, čeprav sem »samo« lik moškega. Tudi veliko brezpogojne ljubezni premorem.
Torej gospa Saša, prepustimo otroka v »idealni družini«, naj trpi, naj bo zmeden zaradi prepirov, naj bo sovražen do drugačnih, do sebe, naj se sprašuje zakaj je egoistična zasvojenost pomembnejša od njega – vse to je čudovito za njega, dokler ima mater in očeta! Nikakor pa ga ne smemo prepustiti v topel objem varnosti in brezpogojne ljubezni očeta, matere ali dveh mater ali očetov, to bo vsekakor uničilo njegov fizični in psihični razvoj!?
Želim vam več svetlobe v vašem življenju!