Pred kratkim sem spremljala televizijske novice in ujela podatek, da naj bi bile medicinske sestre, za enako delo, manj plačane od svojih moških bratov.
Potem sem v nekem tedniku našla podatke, ki statistično prikazujejo razlike v plačilu za enako opravljeno delo pri moških in ženskah. In povem vam-nisem verjela svojim očem. Pa sem začela spraševati naokoli. Tašča mi je povedala, da je pred leti, ko se je upokojila, njeno mesto zasedel moški in takoj dobil več denarja.
Potem pa me je presunila še ena statistična raziskava. V povprečju naj bi v vsej Evropski uniji ravno slovenski moški svojim partnerkam najmanj pomagali v gospodinjstvu. Najmanj od vseh.
Potem pa pomislim na povprečno slovensko ženo. Njen dan se začne zgodaj, saj mora pred odhodom v službo obesiti perilo, ki ga zaradi cenejše električne energije pere ponoči, pa bi se do večera že vse zmečkalo. Zbudi otroka, jima pripravi obleke za šolo in vrtec, mlajšemu pomaga pri oblačenju, sama pa na hitro naredi par požirkov kave. Ko se ravno želi pred ogledalom v kopalnici vsaj malo našminkati, jo od tam prepodi še ves zaspan mož, ki je zavzel straniščno školjko. Žena zato izkoristi tistih nekaj minut in pobere moževe spodnjice in nogavice, ki jih je pred spanjem vrgel na tla sredi hodnika.
Ko se mož olajša na stranišču, si žena premisli, da bi se šminkala v istem prostoru, saj bi ga bilo prej nujno temeljito prezračiti…
Odideta vsak s svojim avtomobilom, on starejšega otroka odloži pred šolo in mu pomaha v pozdrav, ona mora z mlajšim na pot že prej, saj je odhod v vrtec dolgotrajnejši postopek. Končno se pripelje v službo in išče parkirni prostor. Vsa so namreč v lasti moških kolegov, tudi tistih, ki imajo sicer manj odgovoren položaj od nje.
V službi da vse od sebe, saj ne želi, da bi ji kdaj kdo očital, da je slabša delavka od tistih moški kolegov, ki si vsak dan po končanem delovniku vzamejo še čas za kakšno pivo ali dve in v lokalu nadaljujejo svoje službene debate.
Ko pride čas za odhod domov, razmišlja, koliko je v hladilniku mleka in jajc, ali je kakšno pivo za moža, da ne bo nergal in seveda, ali je na zalogi še kakšen najljubši jogurt njenih dveh ljubčkov. Sproti v glavi sestavlja jedilnik za pozno kosilo in ker ji nekaj stvari v shrambi primanjkuje, se na poti domov ustavi v trgovini. Hiti, saj si ne želi, da bi bil njen otrok zadnji v vrtcu…
Doma jo že pričaka mož, ki si je po napornem delovniku privoščil ogled posnete nogometne tekme, ki jo je zamudil prejšnji dan in sprašuje, kdaj bo kosilo nared. Med zlaganjem nakupljenega v omare in hladilnik se pogovarja s svojim šolarjem in mu pomaga pri matematični uporabni nalogi, potem se loti kuhanja. Mlajši otrok ji, željan pozornosti, leze v naročje in tako v eni roki drži svoje dete, v drugi kuhalnico, sem in tja pa še s pogledom ošvrkne starejšega otroka in preverja, kako mu gre od rok učenje. Ko je kosilo skuhano, povabi družino za mizo in ker posnete tekme še ni konec, se mož odloči, da bi pojedel kar pred televizorjem. Ker je oče pač glava družine, temu ne oporeka in sama z otrokoma za mizo zmeče vase pozno kosilo. Potem se loti pospravljanja. Ker je hitela, ni pazila na štedilnik in ji je voda prekipela, zato je kuhinja v popolnem neredu. Ko vse pomije in pospravi, gre še v dnevno sobo pred televizor, kjer je mož pustil svoje ostanke krožnika in pribora.. Počisti drobtine po tleh in madež, ki ga je naredil mož, ko mu je ob golu nasprotne ekipe, padel na tla zajeten kup rdeče pese.
Ker je perilo že suho, vključi likalnik in polika moževe srajce, sploh njegovo najljubšo, ki jo bo potreboval naslednji dan za sestanek. Ko perilo zlaga v omare, mimogrede znova zloži vse moževe majice, ki jih je vse pomešal in zmečkal, ko je iz kupa jemal tisto z dna.
Ker je že večer, pripravi otrokoma še lažjo večerjo in ju začne pripravljati na spanje. Mlajšemu pomaga pri oblačenju in slačenju, mu umije ritko, noge in zobe, starejšemu pa s spodbudnimi besedami pomaga, da se njegovo oblačenje v spalno opremo ne zavleče predolgo. Ko sta oba otroka pripravljena za spanje, jima prebere pravljico in gre po moža, da se še on poslovi od njiju. Mož je ravno pred računalnikom in brska za podatki, kje bi našel ugodnejše dodatke za svojega jeklenega konjička. Pot do otrok mu je sicer odveč, a vendar premaga strast do avtomobilov in zaželi otrokoma lahko noč.
Mlajši otrok mame ne spusti od sebe, dokler ne zaspi in tako žena sedi ob otroku, ga boža in mu poje. V mislih se pripravlja na naslednji dan, ko ima tudi ona pomemben sestanek in predstavitev doseženih rezultatov. Končno dete zaspi in ko si želi pripraviti manjkajoče podatke za njeno predstavitev, jo mož vabi na skupen večer pred televizorjem. Ker ga zavrne, je užaljen in zato se ji zasmili in preplavi jo slaba vest, zato se ga usmili. Skupaj gledata kung fu akcijo in on jo prosi, da mu zmasira njegova napeta ramena.
Kaj se kasneje zvečer dogaja v spalnici, je prepuščeno domišljiji vsakega od bralcev. Morda se mu je vdala, da bi ne ranila njegovega moškega ponosa, čeprav je komaj ostajala budna. Morda pa je vzela pištolo in mu odpihnila glavo. In sama se ne bi prav nič čudila temu. Čudi pa me to, da te zadnje možnosti skorajda ni zaslediti v naših novicah. Me prav zanima, kako daleč slovenske ženske lahko še gremo??!!
PS
Mojega moža vsaj nogomet ne zanima…
Objavljeno v Reporterju, 9.6.2009
No, ja… Temu bi lahko rekli grobo posploševanje. Tista ženska, ki doma dejansko ima takšenaga moškega, si je tega kriva sama. Zakaj pa jemlje toliko bremena nase? In če moški sodeljuje v gospodinjskih opravilih ženske to prevečkrat jemljejo/te kot pomoč. Kakšna pomoč nekaj? Saj ni ženska postrešček, da bi bilo vse njeno delo.
Torej je vprašanje - zakaj so nekateri moški takšni? Morda zato, ker so nekatere ženske kontrol frik in dejansko raje vse naredijo same, samo zato, da bo tako kot so si zamislile. Morda zato, ker se jim ne ljubi komunicirati in tako spet raje naredijo same, kot da možu sem in tja kdaj razložijo in naročijo kaj je potrebno postoriti. V tem primeru so, roko na srce, same krive temu stanju. Je pa še en model moškega - tak je zato, ker je tako navajen. In zdaj sledi nagradno vprašanje - kdo vzgaja moške? ;-)
Evo, oženjena mamica treh otrok, oba zaposlena, doma oba polno sodelujeva, rahlo potihem lahko priznam, da se večkrat znam potuhniti in mož prevzame večje breme. Ja, je pa tud res, da moj tudi ne spremlja fuzbala in ima tako več prostih uric zame in familjo. :)
Jaz lahko rečem le eno stvar, da takšne ženske zelo ustrežljive (skoraj že sužnje), ne cenim. Cenim ženske, ki postavijo jasne, zdrave meje. Konec koncev smo v partnerskih odnosih. In kaj pomeni partnerstvo? Da si oba partnerja drug drugemu pomagata in imata oba enako količino prostega časa ob vseh družinskih obveznostih. Če pa ženske rade igrajo žrtve, pa naj bodo. Ampak potem naj ne jamrajo, kakšni smo moški. To je zato, ker moškim to dovolijo in potem manipulirajo. To so zelo prefinjene manipulacije v katerih nobeden, ne mož, ne žena ne uživata.
To se bo dogajlo toliko časa, kolikor časa bomo ženske to dopuščale. Jaz bi odkrito rečeno takega moškega postavila pred vrata in hvala lepa, tako ali tako moram vse sama ti pa si najdi novo žrtev.
Poznam zanimiv in resničen rek: Če človek jaha ali pa je jahan bistevene razlike pravzaprav ni.
Se strinjam z niko in matijo. Vse pa se skriva v vzgoji - če hčerki privzgojiš, da njeno poslanstvo na tem svetu presega strežbo drugim, bo poiskala moškega, ki strežbe ne bo pričakoval. Tudi če ženske vseeno nosimo levji delež opravil v gospodinjstvu, naj se to kvečjemu ceni, ne pa avtomatsko pričakuje. Z veseljem kdaj skuham, skuha tudi mož. Tamali spakiram stvari za na morje, ker je še premajhna, da bi to naredila sama, mož pa ima dve zdravi roki in naj pakira sam.
Skrajni čas je, da ženske v Sloveniji nehamo igrati trpeče Francke in se začnemo voziti z vozom, ne pa da le tečemo za njim :-)
Na srečo moža ne najdem v čisto nobeni točki. Hčerko pelje v vrtec, pospravi, če sve zunaj zlika, hodi po nakupih,….
Ima tudi svoje dneve vendar so le ti zelo redki. Aja pa šport ga tudi ne zanima.
Premalokrat mu povem koliko mi pomeni in koliko mi pomaga.
Tudi moj mož je v veliki meri popolno nasprotje spodaj opisanega stereotipnega moža. Na srečo, in zato ker sem hitro ukrepala, ker od doma pa res ni imel delovnih navad. So imeli strogo ločena ženska in moška dela.
Jih pa poznam kar nekaj, ki so srečne če jim mož “pomaga” posodo pospraviti v stroj. Zakaj že “pomaga” če je pol svinjarije on naredil? To moramo ženske spremeniti v svojih glavah!
PS: Fuzbala pa tudi moj ne gleda. :)
Jaz se pa včasih najdem v tem zapisu. Kakšen dan.
Sama sem ravno zadnjič govorila s prijateljico, ki je dejansko dobila manjšo plačo od njenega moža, s katerim imata isto izobrazbo, isto delovno dobo … Kje? Na Švedskem. In zdaj se bori. In se bo borila. In tako je tudi potrebno. Boriti se! Enako je v zakonskem življenju. Določene ženske dejansko pustijo možem, da ne mignejo po hiši. Moj mož je neverjeten pri vseh delih. Pomagava si. Vse dela. In tako je tudi prav. Sama gledam primere, kjer ni tako, pa na žalost opažam, da je velikokrat ženska preveč popustljiva. Od samega začetka.
Ampak je drugače sedaj. Poglejte, koliko moških vzame porodniški dopust. Na Švedskem je to skoraj že pravilo. In kako lepo je videti, ko se ata sprehaja z malčkom. To, da otrok potrebuje bolj mater kot očeta je čisto metanje peska v oči. Čeprav veliko žensk moškim niti ne pusti blizu, ker same najbolj vedo, kako je treba z dojenčkom. Čeprav je tudi to posploševanje.
Vsekakor kar zaboli, ko preberem, kako nekatere ženske resnično garajo, ker so tako vzgojene, ker so možje vzgojeni v časih, ko je bila ženska skoraj “gospodinjski multipraktik”. Ampak na nas, ŽENSKAH je, da spreminjamo. Tako doma, kot v službi. Verjamem v moč ženske, samo boriti se je potrebno, če naletimo na človeka, ki nas “manj plača” kot moškega. Moškemu pa enostavno nič na mizo in naj gode.
Ker so moški dejansko boljši kuharji …
“Morda se mu je vdala, da bi ne ranila njegovega moškega ponosa, čeprav je komaj ostajala budna. Morda pa je vzela pištolo in mu odpihnila glavo.”
Tile stavki so malo hudi. Čeprav so vzeti iz konteksta. Po moje bolj spadajo v fiction ali triller zgodbo ali scenarij. Real life je res sestavljen iz mnogih zgodb in marsikaj se dogaja, vendar mislim, da je opaziti drugi trend med mlajšimi družinami, namreč, da so mlade mamice nekako cool, vidim jih opremljene z modernimi vozički od - do, vse imajo mobitele in na veliko čvekajo, doma pa je pospravljeno ali pa ne, kakor pač čas dopušča. Mladi očki skačejo za otroci, čakalnice so polne očetov, ki pridejo na pregled z otrokom k zdravniku, pa še bi lahko naštevala. Novodobne mamice in nasploh mlade ženske so drugačne in prav je tako. Mislim, da ni prevelik bojazni, da bi se še pisale podobne zgodbe, to je upam preteklost. In strinjam se: če se še to dogaja, ženske postanite malo bolj ravnodušne: pa kaj, če je doma nekaj nereda, če ni vse pospravljeno in vsak dan skuhano? Otroci ravno tako zrastejo in nič jim ne manjka. Za može pa se ni za sekirat, saj so odrasle osebe. Če pa niso uspeli na tem področju, namreč odrasti, potem čimprej z njimi v vodo, naj skočijo v življenje in se naučijo plavat. In bodo kmalu dojeli, da je gospodinjstvo del življenja nasploh, ne pa samo ženskega dela.
Najboljša je bila tista izjava v opisanem, da ko je mož pogledal tekmo, šel nekam stran, žena pa je vse za njim pospravila………on pa je pustil smeti kot svi… drek. Ja pri nas je to zelo drugače in hkrati pereprosto: vse kar izvlečeš ZA SABO POSPRAVI, če tega nekdo ne naredi tam ostane in hitro izvemo kdo je to bil, saj je nekdo vedno kriv.
Žena, ki se pa tako veliko breme nalaga, je pa čisto sama kriva, ker zgleda ne ve, kaj je uživanje v družinskih odnosih in tudi zakaj imamo otroke- da nam pri lažjih delih vsekakor pomagajo.
Stvar je tako rešena, vsak ima svoj delež opravil, vmes pa je še veliko prostega časa za vsakega družinskega člana. :)
Zato pa, ženske, vzajajmo svoje otroke drugače. Naj se od malega naprej učijo in delajo drugače. Jaz svoje otroke učim in kuhati in likati in pospravljati (sploh za sabo). In povem vam, čeprav so še mali ,so mi v veliko pomoč. In tudi mož je bil vzgojen pravilno. Hvala tašči!
Da sem kot ženska manj vredna, čutim edinole v službi. Tam dejansko ženska beseda ni vredna počenega groša.
Smo pač ženske v manjšini, moški pa ….
LP
Ko poslušam in berem kako ženske kritizirajo svoje može si mislim, pa saj smo si ga izbrale same z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi vred.
Ženske trudimo se ostati ženske in ne da se spreminjamo v moške ali obratno. Raje imam ob sebi moškega, kot gospodinjsko pomočnico, ker mislim, da so določena dela ženska in določena moška, seveda pa je prav , da si med sabo pomagata. Pomembno je, da gradimo kvaliteten partnerski odnos in se spoštujemo.
Sicer pa smo tudi tako ustvarjeni in moški ne more ne roditi , ne dojiti.
Nikdar mi ni bilo žel, da sem porodniške dopuste jaz preživela z otroki, prav tako so bile bolniške moja domena.
Vedno pa je mož pomagal po svojih zmožnostih in vedno je bil in je rad z otroki, kolikor mu dopušča čas.
Imejmo se radi, spoštujmo se in taki smo najboljši zgled svojim otrokom, ki nam bodo potem z veseljem pomagali.
Preverjeno v 30 letih in pri štirih otrocih starih od 5 do 29 let!
Lep dan vsem!
Pa saj otroci zrastejo hitro in še vedno je čas za kariero.
Popolnoma se strinjam z Marijo.Moški naj bo moški,ženska ženska.pomembna je medsebojna pomoč in samo na tak način svar,po moje,stvar funkcionira.Seveda pa imamo vsi dobre in slabe lastnosti.Sploh pa drage moje,čimmanj se s tem, kdo komu in koliko kdo,ukvarjat in čimbolj spontano živet pa bo zmaga naša!!
Sorry, sploh nisem prebrala do konca, ampak pri nas ni tako.
ja pa ja
Ampak zakaj smo potem ravno Slovenke na vrhu lestvice moške NEpomoči?! Se pa strinjam, da smo veliko same krive, predvsem se naša krivda začne pri vzgoji otrok…
zakaj pa je velik kup perila ravno v sobi od punc
he he, ker je bila tam do sedaj ena postelja, ki je služila za odlagališče, prosta…
ce mi das svoj meil ti bi nekaj napisala kod nasvet :D nekih stvari ni dobro pisati javno ! pa brez zamere lp vesna
Spadam v generacijo srednjih let in po grdi ločitvi živim s precej mlajšim moškim. Najpomembnejši mu je internet in pa seveda TV. Večkrat pomislim, da mu nadomeščam mamo, ki ga je prekmalu odstavila … Ne morem si zamisliti, da bi moj predragi imel otroke in mlado ženo, ki bi pričakovala enakopravno razporejeno domače delo oz. tisto, kar moški mislijo, da se kar samo od sebe napravi. Ker je preveč “na kamot”. Našla sem se v Sašinem blogu, pa tudi vsa moja generacija najbrž.