Zadnjič mi je prijateljica povedala, da bere knjigo, ki govori o čustvenem izsiljevanju. Seveda sem takoj pobrskala po netu in ker sem bila zaradi noric že dlje časa prilepljena na domače ognjišče, sem si jo naročila po pošti. Tako, za nagrado, ker sem tako prizadevna negovalka…
Prav veliko časa za branje nimam, kradem trenutke, ko Urška zaspi in če me ravno ne preganja kup posode, perila ali drugega dela, vzamem knjigo v roke in berem. In z vsako stranjo, ki mi jo uspe predelati, sem bolj zgrožena. Najdem se povsod. Moža najdem povsod. Celo otroke najdem povsod. Smo popolni čustveni izsiljevalci!!!!!
No, malo pretiravam, da je bolj zanimivo, a res je, da smo ljudje za dosego svojih ciljev pripravljeni storiti marsikaj. Tudi izsiljevati, čeprav je to zelo groba beseda za prefinjeno početje. Ki včasih niti ni zavestno. Za takšen odnos pa sta vedno potrebna dva-eden, ki želi doseči svoj cilj in drugi, ki popusti iz najrazličnejših vzgibov. Zelo zanimivo branje, moram reči. Ko bom knjigo predelala v celoti in tehnike preizkusila tudi v realnem življenju, bom pa o tem bolj obširno pisala!
Poznam to. Sin mi pove po resnici, kaj so delali, ko so bili zunaj, npr. da so tudi pili. Znorim, jezim se, prepovem za naprej…on pa. v redu mama, naslednjič ti pač ne bom povedal vsega. Ali ni to huda dilema? Sama sem se vedno trudila biti odkrita tudi če so bile stvari in dogodki, za katere bi bilo bolje, da bi jih skrivala. Pa doma nimam najhujšega primerka. Kakšna je cena za odkritost?
Tudi sama sem malo pobrskala kaj je mišljeno pod čustveno izsiljevanje. Res je, da se tudi jaz vidim tam zraven in mislim da se lahko tudi še marsikdo. Včasih si želim, da bi bilo tako kot jaz hočem, če pa ne dosežem pa na žalost začnem postavljati “pogoje” oz. se prične tako imenovano čustveno izsiljevanje. To se dogaja ali v partnerski zvezi, z otroci, s prijatelji,… Verjamem pa, da se to pogosto zgodi podzavestno in ne namerno.
Za katero Knjigo pa gre?
Čustveno izsiljevanje. Ti napišem še avtorico, zdajle imam nekaj v mislih in grem napisat…