V soboto sem imela predavanje o uspešni komunikaciji in javnem nastopanju. Tokrat me ni najelo podjetje, ampak prostovoljke… Polna dvorana žensk, ki imajo za seboj izkušnjo bolezni in so zdaj pripravljene pomagati drugim. Zastonj, z veliko ljubezni, z darovanjem svojega časa in verjetno tudi denarja.
Tako prijetno je bilo v njihovi družbi! Kot da se čas ustavil, kot da izraza “slaba volja” sploh ne poznajo. In ko sem se vračala proti domu, sem razmišljala, kako lep bi bil svet, če bi po njem hodilo več takšnih ljudi.
V takšnih trenutkih spet začnem verjeti v ljudi. Da smo dobri, prijazni, da imamo posluh za sočloveka v stiski… Pred časom sem namreč kar nehala verjeti, da nekje globoko v sebi VENDARLE SMO VSI takšni. Srečevala sem ljudi, ki so bili privoščljivi, samovšečni, ki so za svoje ugodje prodali vse svoje vrednote-če so jih sploh kaj imeli…
Te gospe pa… Tople, odprte, čuteče. Kakšen blagor za tistega, ki se sooči z boleznijo in ne ve, kako ravnati. Ne ve, kaj naj s svojim življenjem zdaj, kako naj ovrednoti svoje občutke, kako se bodo nanj odzvali njegovi domači, pa prijatelji, sodelavci… Velikokrat namreč sledi razočaranje za razočaranjem. Še tako razumevajoč šef čez noč postane hladno preračunljiv. In če izračuna, da se za njegov posel ne izplačaš več, te mirno odslovi. Zapustijo te “prijatelji”, sorodniki ne vedo, kako naj se do obolelega obnašajo in se raje kar umaknejo… Ni torej dovolj, da se človek sooči z dejstvom, da je zbolel, da morda celo ne bo izbojeval bitke in se bo od tega sveta poslovil. Še vse okrog njega se podira in postavlja na čisto nove temelje. Zato pa-hvala Bogu za prostovoljce. Za tiste, ki imajo toliko poguma, da na ves glas povedo, da so preživeli to popotovanje in da so pripravljeni držati vesla v čolnu obolelega.
Hvala, drage punce, da sem bila lahko z vami!
Ti si tako dvolična in hinavska oseba, da človeka glava boli.
Ma dej Blazka, a res nimas kaj bolj pametnega za počet?
Kakšen človek se pa takole spravlja na ljudi?
# blazka | 16. November 2009 ob 09:05
Ti si tako dvolična in hinavska oseba, da človeka glava boli.
No, če maš taka jajca, pa to malo bolj konkretno definiraj, pa ne pozabi se podpisat z pravim imenom in priimkom.
Hvala.
Saša zelo lepo si napisala svoje občutke. Se strinjam s tabo, da so ljudje, ki so dali skozi kakšno težko preizkušjo veliko boljši …to jih (nas) oplemeniti …
Ti Blazka pa ne teži na Sašinem blogu!
Če imaš jajca pa naredi tako kot ti je svetovala Melita.
Jaz pa ne bi rekla, da smo tisti, ki smo imeli kakršnokoli izkušnjo v zvezi z boleznijo, kaj boljši. Prav tako smo ljudje kot vsi drugi. Eni boljši, drugi slabši. To je bolj stvar karakterja. Je pa res, da mogoče na življenje gledamo malce drugače kot vsi ostali, ker smo bili za določene stvari v življenju prikrajšani in se nam določene stvari ne zdijo samoumevne. Sama nimam izkušnje glede res težke bolezni, imam pa izkušnjo glede bolezni in stigme in prav in tudi zaradi tega sem mogoče še bolj strpna do vseh, ki so kakorkoli stigmatizirani. Od tod tudi (pri tem je pomemben tudi moj značaj) razumevanje do vseh drugačnih.
Saša to je res, da so ljudje, ki so bili preizkušeni kot biseri, ki svetijo v temno noč. Hvala Bogu za takšne ljudi. Sama vidim, da m iej velik izziv hoditi v službo, poskrbeti za družino in biti vsja rpijazna in dobrovoljna do svoje okolice. To je največ kar lahko naredim za druge, da jim ne pokvalirm dni. Življenjski tempo je zame namreč čisto prezahteven in resno rzamišljam o kakšni samozaposlitvi oz. o zaposlitvi za 4 ure.
Hojla še vprašanjce o tvoji frizerki, ne moreš vsaj malo nakazat kako bi tudi jaz prišla do nje. Imaš res lušno frizurco, jaz sicer korajže za takšno skrajšanje nima, bi pa se rada postrigla malo drugače. Če ti ni odveč oz. če lahko mi nakaži kje jo najdem.
Hvala, lep dan in vse dobro ti želim.
Jaz nimam izkušnje z boleznijo, vsaj fizično ne. Vem pa glede na svoje izkušnje, da sem na podlagi preizkušenj, ki sem jih bila deležna v življenju, boljša oseba kot človek. Bolj strpna in razumevajoča, predvsem pa znam ceniti vse, kar mi življenje dobrega da. To se mi je včasih zdelo samoumevno. Da mi gre dobro, da sem “pametna” etd.
Pa hvaležna sem Bogu, da mi je dal ga spoznati in ljubiti brez mej.
Blažka,bravo jaz se strinjam s tabo.Saška pa naj pove,kak honorar je potegnila,ko je kao predavala prostovoljkam.Ja sam ne mi rečt da je delala kao iz ljubezni.daj,daj.
Blažka, sklepaš po sebi?
Jana, kje si zaposlena ZASTONJ?
Babi, imata strupen jezik!
Pazita, da se ne zastrupita z njim!
Kako sta zlobni? Če Saša dela, jo napadate, če ne bi delala, je bi spet napadali. Primitivki.
Blažka je znova tista Jessica, pa Pomarančica oz. Tilen1 oz. kakorkoli že se poimenuje… Tako da gre za eno in isto “oboževalko”… Jana pa… morda tudi taista, le da si je odprla še en mail?… Jana, če imaš v svojem naslovu “tretje oko” bi sklepala, da se ukvarjaš z duhovnostjo, da si široka, odprta, razumevajoča… Pa mi ne deluješ tako…
Sicer pa ja-prostovoljkam sem predavala in nisem zahtevala honorarja. So bile pa tako prijazne, da smo se dogovorile, da mi bodo nakazale nekaj po svojih zmožnostih. Za stroške. Kaj pa boš zdaj imela za pripomnit? Eh, pa kaj se sploh ukvarjam s takšnimi ljudmi…
da se znajdeš kot vedno,za svojo r.—seveda-
Ah, Saša, skoz eno uho not, skoz drugo pa ven. Res je škoda se sploh ukvarjat s stakimi osebki, ki ne vidijo dlje od svojega nosu…
Med iskrenimi ljudmi so preproste vse stvari, kot jasen dan.Se pa najde marsikdo, ki se zdi mu prepusto, če je svet ubran… tako nekako je prepevala pokojna Majda Sepe- in še kako se strinjam z njo. Sašin prispevek mi je polepšal dan, potrdil tudi moje ugotovitve, da bi rada živela med takimi ljudmi, ki so odprti, sočutni , pripravljeni pomagati.
A verjetno je res treba priti do tega preko preiskušenj, ki odprejo drugo obzorje življenja. Takrat človek postane drugemu sočlovek in prijatelj. Žal smo ljudje ranjeni in dokler ne ozavestimo te svoje ranjenosti, reagiramo iz nje.Na svet gledamo skozi svojo bolečino, ki zveriži pogled.
A upanje obstaja! Ko se bolečina spremeni v ljubezen, takrat se pogled razjasni in obzorje razširi. Eni gledamo na prispevek kot na sončni žarek, drugim povzroči nasprotovanje. Upanje, da je svet lep je dano obojim.
To nam zatrjujejo preiskušane prostovoljke!
Meni se pa smilijo te punce-Jane in Blažke. Mislim, da težko živijo, potem pa si najdejo nekoga, da ga popljuvajo, da same “lažje” živijo. Vsem lep, topel, sončni pozdrav. Tudi Jani in Blažki.
Se popolnoma strinjam z Marjano in s Piko pa tudi s Sašo… Očitno takim ljudem ne moremo pomagati, čeprav mislim, da so prav ti najbolj potrebni pomoči … Če jim je potem, ko nekoga opljuvajo res lažje naj pa pljuvajo … Pustimo jim vsaj to veselje, saj je več kot očitno, da imajo probleme sami s sabo.
Lep jesenski dan vsem tudi prej omenjenim!
Saša, ti se kar tolaži, da gre za eno “oboževalko”. Tudi jaz menim, da si dvolična. Pa saj ti to sama veš. Tisti, ki smo te poznali prej, to lahko povemo iz prve roke. Nekatere lahko fopaš in se greš akcije, ki so ljudem všečne in tebi donosne. Nekaterih pač ne moreš.
Se vidi, da je bila včeraj sprememba lune…
Nika, prav imaš. Tudi jaz nisem nobena pomarančica, niti
tilen…ampak vseeno mislim takoi. Pa nisem niti negativna, niti nesrečna oseba, ampak iz Sašinih pisanj preprosto sproti spoznavaš njeno osebnost. Četudi “njene prijateljice” trdijo drugače. In čeprav je ne poznam osebno, vem, da človek marsikaj razkrije iz pisarij. Tako da, Saša, nekateri te pač vidimo tako in nič nas ne prepriča, da to ni res.
Pa kaj vas, draga Saša, res toliko ljudi tako dobro osebno pozna, da lahko presojajo sleherno besedo in misel? Menim namreč, da je pri branju bloga, treba komentirati pisanje in ne človeka…..
Ja prav drage moje “jasnovidke”, “strokovnjakinje” ana, nika, jana, blazka … ker ste taki eksperti pa povejte kaj spoznavate iz mojih pisanj (tudi mene osebno ne poznate). No pa, da vidimo …?
milka nihče ne trdi da sašo spoznava iz pisanj.Tako kot Nika jo tudi nekateri drugi poznamo od prej.In poznamo njene poceni fore.To je to.Tiste pa ki pravijo da nas nosi luna,naj lepo utihnejo.Saj Saška se zna dobro branit sama,uuuuu zelo dobro.
Si zahtevala honorar ali nisi. Zapletaš se v laži Saša.
O starina, zakaj pa zdaj nisi spet Blažka oz. pomarančica oz…. Zakaj si vedno znova nadevaš nova imena? Razsvetli me, prosim…
In ja, res sem se spremenila. Od divjih dvajsetih pa do danes se je marsikaj zgodilo, rodila sem pet otrok in če bi moja razmišljanja ostala enaka takratnim, bi bila verjetno ena precej čudna mama… In tudi to je res, da sem doumela marsikaj, kar sem prej vedno smatrala kot “omejevanje svobode”. Zdaj pa vem, da je prava svoboda čisto drugje… A o tem kdaj drugič in predvsem, s kom drugim…
Ali mi lahko prosim… te Blažke, Jane, Nike…poveste samo eno po resnici, zakaj berete tale Sašin blog? Ker meni res ni jasno, kaj imate od tega?
Hecno, kako tako dobro temo nekateri ljudje totalno preoblikujete. Saša govori o prostovoljci, dobrih ljudeh. Ve pa tako! Fej in fuj.
Dajte se zresnit! Teden ki prihaja, je teden karitas. Poglejte okoli sebe in pomagajte ljudem, ki rabijo pomoč. Lahko date kak evro klošarju, lahko greste sosedi plačat račune in v trgovino, nekomu spečete pecivo,…. Karkoli, samo naredite nekaj in nehajte tako grdo opravljat.
Saša, da veš, veliko nas je, ki te podpiramo v tvojih dejanjih, zato ostani na svoji poti in ne pusti se znervirati od takih, ki cepetajo na mestu in se ukvarjajo le s svojim popkom in sosedovimi umazaninmi cunjami.
na tole pa moram komentirati..čisto po naključju naletela sem na današnji dan…
sem ena od tistih prostovoljk..ena od tistih, ki je uspela Sašo spoznati na omenjenem seminarju..samo za kratek čas..a vendar dovolj, da je še dodatno v meni pustila sled..in sled v vseh nas zbranih v tisti dvorani..
vsem tistim Blažkam, Pomarančicam, Tilnom1, Janam, Nikam, Špelam, Petram…vsem tistim, ki ste si drznili grajati pod tujim imenom…toliko grenkega in grdega je v Vaših besedah..in kdo smo, da lahko sodimo..kogarkoli..bodisi Sašo..mene..soseda..prijatelja..kogarkoli..nihče..prav nihče nima pravice, katero ste si vi vzeli in še na tako brezobrazen način..to velja za vse, vse tiste, ki se skrito in z grdimi nameni spuščate v življenja drugih ( ne samo za vas tukaj )..
ja, Saša..vedno znova naletimo na take besede in vedno znova zabolijo..in vedno bo tako..
Ja..Saša je predavala zastonj..vendar zakaj pa bi Vas moralo to zanimati in zakaj bi morala to deliti z Vami..lahko bi napisala, da je zaračunala masten znesek..hihihi…kakšni bi bili komentarji šele v tem primeru…ah dajte no, ljudje…GET A LIFE…
Nejeverneži..http://www.onkologija.org/sl/domov/pogovori_in_komunikacija/fotogalerija/?category_id=32&subcategory_id=1032
Saša..vesela in hvaležna za tistih nekaj trenutkov v Dolenjskih toplicah…
prijazen pozdrav, Alenka
Alenka: “kdo smo, da lahko sodimo..kogarkoli..bodisi Sašo..mene..soseda..prijatelja..kogarkoli..nihče..prav nihče nima pravice, katero ste si vi vzeli in še na tako brezobrazen način..”
Obrnite optiko, spoštovana Alenka. Samo obrnite optiko. Kolikokrat je že Saša sodila? Kolikokrat si je vzela pravico soditi o stvareh, ki se je niti najmanj ne tičejo? Kolikokrat je že vsiljevala svoje poglede kot edine pravilne? Imam brata geja. Ima otroka. Zanj skrbita oba s partnerjem. Krušni oče nima nobenih pravic. Če se kaj zgodi mojemu bratu, gre otrok k materi, ki je sploh ne pozna. Zgledna družina so. Otrok je uspešen v šoli. Nikakršnih homoseksualnih nagnjenj ne kaže. Kaže pa, da na starše njegovih sošolcev in sošolk močno vpliva javni pozivi k shodom proti različnim družinam in menda za edino pravo. Otrok doživlja travme, in to predvsem v zadnjem času - še par let prej ni nikogar brigalo za tuje načine življenja. Zdaj pa smo prišli do točke, kjer lahko JAVNA oseba poziva k “edino pravemu” ravnanju. To je enako, kot v nacizmu - tudi tam so imeli “edino pravo” raso, narod in družino. In da je pri tem to še ravno Saša, ki ji je ta idealnost nekoliko razpadla in ji je življenje samo pokazalo, da ni tako enosmerno, kot si v svoji glavi predstavlja - da te še po tem šoku nič ne izuči in še kar trdiš, da veš, in da veš tudi za vse druge, kaj je “edini pravi način” življenja, bivanja, družine …
In še vedno si upate trditi, da vsi drugi obsojajo njo, ubogo revo. Ona že ni nikogar obsojala, kajne? Sploh pa ne prva.
Dvoličnost. In to zelo nevarna. Ovce si namreč hitro dajo dopovedat, kaj je “prav” in kaj “narobe”, še posebej, če to slišijo od mame petih otrok. In s tako lahkoto si jemljejo pravico tudi nam drugim vsiljevat svoja pravila, svoje poglede, svoj prav.
Ne. Zavedajte se, da bi morala Saša kot javna oseba izkoristiti svoj položaj za širjenje strpnosti, za bogatenje prostora različnosti, če bi imela količkaj etike in morale in ne bi izkoriščala te slabe točke ovčje narave večine ljudi. Tako pa zdaj počne slednje in za to si težko zasluži spoštovanje. Zasluži si ga kot mama petih otrok, kar ni lahka stvar, vendar pa za prav nič drugega. Za obsojanje in ločevanje ljudi na vaše in naše prav gotovo ne, niti ne za to, da za seboj potegne še ostale ovce, ki rabijo potrditev, da so normalne, če so take kot drugi, če pa niso, je z njimi zagotovo nekaj “narobe”.