Zadnjič enkrat me kliče soseda in reče, naj nikar z otroki ne hodim v gozd blizu naše hiše, ker je bila tam ravnokar medvedka z dvema mladičkoma. Takrat nas ni bilo doma in kar malo žal mi je bilo, saj sem takoj pomislila, da bi šla prav z veseljem pokukat, če jo lahko ujamem s fotoaparatom. Od daleč, seveda. Potem so to medvedko in dva mladička videli v vasi, pa pod vasjo, pa še kje… dokler. Dokler nisem danes, ko sem ravno uspavala najmlajšo, slišala zavijati sirene. To je tukaj, stran od mestnega vrveža, zelo redek pojav. Medvedka je napadla človeka.
Ne vem, kaj se ta hip dogaja z gospo, ki jo je odpeljal rešilec. Srčno upam, da ni hujšega. Medvedko bodo po vsej verjetnosti ustrelili. Ampak-toliko literature sem prebrala o sobivanju medveda in človeka in tako malo možnosti naj bi bilo, da te v resnici napade medved. Zdaj pa kruta realnost.
Vem, ljudje smo zasedli medvedov življenjski prostor. Ampak zdi se mi, da so pogoji za razmnoževanje medvedov tako dobri, predobri, da jih je preveč. Če povem po pravici, me je bilo vedno malo strah, ko sem hodila po okoliških gozdovih. Zdaj me bo zelo strah. Tudi če bodo medvedko odstranili. Bo pa prišla nova in še deset njih. Rešitev? Naj se preselimo nazaj v mesto, bi verjetno rekel kdo. Kar nekaj jih že odšlo iz našega hriba, ravno iz tega razloga. Ampak jaz zagotovo ne bom odšla. Bo pa v prihajajočih dneh, ko se bo za to nesrečo izvedelo, zanimivo poslušati zagovornike medvedov in zagovornike tega, da jih je potrebno malo razredčiti. Jaz sem bolj za slednje. Ker pač tudi moji otroci hodijo naokoli. In preveč medvedov, preveč navajenih na ljudi, zagotovo ni dobro. Za nikogar, pravzaprav. Ker če je hrane premalo za vse, si jo bodo kosmatinci začeli iskati pri ljudeh. Si želimo še kakšno tragično zgodbo?
Je že pri novicah na tv. Strinjam se s teboj, da bi bilo potrebno omjiti življenjski prostor kosmatincev, ki so prav ljubke živali, vendar se ga nikakor ne želim srečati v naravi. Vse lepo in prav, da moramo ob srečanju z medvedom ostati mirni. Sigurno bi mi zastalo srce, če bi ostala povsem mirna, pa težko rečem. Strinjam pa se, da pes, ki ga je imela napadena gospa s seboj, absolutno sodi na vrvico. Živali imajo kosmata ušesa. Rada imam živali. Vse več je napadov živali na ljudi. Ljudje s svojim nespametnim ravnanjem izzivajo usodo ali niso kos svojim psom. S tem ogrožajo sebe in soljudi. Pravijo kakršen lastnik, tak pes. in to še kako drži.
Če bodo usmrtili medvedko, ki ima mladičke, je to zame kriminal brez primere!!
Upam, da je bodo le preselili, saj bi bil odstrel mame, ki ima mladiče res katastrofa. Sicer sem pa včeraj poslušala direktorja Zavoda za gozdove, ki je povedal, da je imela ženska spuščenega psa, ki je medveda zavohal in sprovociral, potem pa se zatek k lastnici, le-to pa je potem napadel medved. Skratka njegov nasvet je sledeč…pse na povodce in glasno govorjenje med sprehodom, ker naj bi se medved že sam po sebi umaknil in v primeru srečanja z njim, se je potrebno mirno umakniti. Če tečemo, medved to jemlje kot lovljenje plena in nas začne loviti…in prekleto hiter je menda… :(
Pazite se vi tam gori okrog Kureščka…sicer pa jih je menda povsod dovolj…
Sicer pa se mi zdi, da so medvedi s tej naši preljubi Šentflorjanski bolj zaščiteni kot ljudje… :(
ZAŠČITEN SI, (ali je), KOT KOČEVSKI MEDVED.
To me spominja na primer, ko je medvedka skoraj do smrti obžrla človeka, ki je šel v njen dom slikat njene mladiče… Halo!!!! Gojiti ovce tam, kjer hlačajo medvedi? Halo!!!
Sicer pa jaz, če bi izvedela za medveda ne bi šla v gozd, sploh pa ne s psom… Moje mnenje za napad je ponovno kriva človekova nespametnost, tako da provocirat živali in jih potem pobijat, no ja… Medvedi so pač zveri..
Živjo Saša,
vprašanje, ki je izven teme, ampak me zelo zanima…
zakaj ste ukinili oddajo LJUBO DOMA, KDOR GA IMA?
meni je bila tako všeč, pa še lušna si bila Saša.
hvala za odgovor,
Jana
Joj, ljudje… “če bi izvedela za medveda, ne bi šla v gozd”… Pa a sploh berete? Sprocesirate črke? Ja, z odvezanim psom it v gozd, kjer so itak skoz medvedi, je trapasto. Dejstvo je, da je medvedov absolutno preveč, predvsem po vojni na Balkanu, ko jih je veliko pribežalo v naše gozdove. Ne gre za to, da se je EN MEDO pojavil. V gozdovih, južno od Ljubljane, je od medvedov in merjascev vse črno, neki pametnjakoviči iz foteljev v mestu pa kričijo “samo medveda ne”… in da smo ljudje, ki živimo v bližini teh živali, najmanj idioti. Osebno ne stopim v gozd (v našem koncu, kjer je tudi območje medveda), me je pa kdaj strah zvečer tudi po ulici hodit, ker medvedi enostavno prodirajo tudi v naselja.
Nisem za pobijanje živali na krut način ali po nepotrebnem, ampak ne mi iz stolpnice na Topniški tupit, kako naj zavarujem svoje življenje.
Živim ob robu gozda.:))
Ko je bil v Ljbljani medved je policija zavarovala območje in meni na karj pameti ni padlo, da bi šla z psom na sprehod po Rožniku. Ker sem vedela, da lahko srečam medveda:))).
Pač napadi medvedov se ne bi dogajali, če ljudje ne bi izivali nesreče, če ne bi puščali odpadkov naokoli, če ne bi pasli ovc na območju medveda..
V gozdu smo gostje mi in mi se moramo obnašati po njegovih pravilih.
Če je medvedov preveč, se naj s tem ukvarjajo strokovnjaki, ampak da bi jih pa zdaj vsepovprek pobijali to pa res ne gre.
To se strinjam, Mojcica, vsepovprek in nasilno in nehumano pobijanje katerekoli živali - sem zelo PROTI (čisto zares lovcev in njihovega “veselja” ne razumem).
Tudi moja mama živi ob robu gozda - na drugi strani avtoceste. Južno (vzhodno) od avtoceste Maribor - Koper je medvedov BISTVENO več.
Hm, medvedov je preveč? Saj je tudi ljudi preveč, pa se nekateri še kar razmnožujejo… Nesramno? Ravno tako kot opazka o medvedih, da naj jih pobijejo, da ja ne bodo šli nad kontejnerje, v katerih je hrana, pa čeravno so ti locirani sredi njihovega naravnega življenjskega prostora. Ja, ljudje ste šli na obrobje gozdov, nekateri so tudi sekali, samo da so v naravi. Ergo, medvedje pašejo zraven! Tebe, Saša je strah za tvoje otroke, medvedko je bilo verjetno pa za njene mladiče. Zakaj je eno živo bitje več vredno od drugega?!
Se strinjam z Niko. Čudno, ne, kako se ima človek za gospodarja narave, Zemlje? Z orožjem nad živali.
Živim sredi gozda. Medved pride samo, občasno skozi naš kraj. Imamo pa velike težave z okuženimi klopi. Dva moja unučka, (dve in triletna), sta že imela boreliozo. Ne glede na to živimo popolnoma normalo, hodimo v gozd nabiramo gobe itd…………..
Če se spustiš v psihozo, da te je vedno nečesa strah, je življenje bolj oteženo kot ti ga oteži tista resnična nevarnost.
LP.
Verjame kdo v Zakon privlačnosti? Zanimivo bi bilo “videti” misli gospe, ki jo je napadel medved za kakšni dve leti nazaj. O čem je razmišljala gospa, na kaj se je osredotočala, česa jo je bilo najbolj strah… Sploh se ne bi začudil, če bi povedala, da se je zelo bala, da bi jo napadel medved…
Zakaj lahko živi Babica sredi gozda, pa z medvedi nima težav? In zakaj ima težave s klopi? Mogoče preveč razmišlja o njih?
Babica, zelo modro si tole napisala, moje besede so pa dobronamerne…
Saj veste, kot je zapisala Lar že kot komentar na prejšnjo temo: “Ne hodi v gozd, boš dobil klopa…”, pazi, boš padel, ne hodi okrog, te bo medved…
Tako nastane strah, ki ima svojo vibracijo. In po nekaj letih takšnih misli, osredotočanja in občutkov ni vrag, da ne bi pritegnili tudi medveda, kaj šele klopa…
Bojim se, Biokmetovalec, da se bo kdo preveč zapel na vaše misli, čeprav so še kako resnične, zapel v smislu - ali si je žrtev napada (kakršnegakoli, ne le medvedovega) le - tega po vaši teoriji torej kar sama priklicala?… Energija gre tja, kamor jo usmerjamo, jasno. Že res, da sem razvila fobijo pred neko povsem nenevarno živalico, ki se ji že dlje časa na dolgo in široko izogibam. A če slučajno vendarle grem v naravo, jo zagotovo srečam prav - jaz. Ker imam pač razvito fobijo in le - ta, kot ste rekli, oddaja vibracijo. Tako se ljudje zapletAmo in zapletEmo v krog svojih lastnih omejitev. Seveda mi je težko za napadeno gospo, a v gozdu je pač treba računati s tem in se primerno obnašati. Je pa težko v praksi prevzeti za vse, kar se nam v življenju dogaja, odgovornost na samega sebe. Zato je - gledano na splošno, ne dobesedno v zvezi s to mamo medvedko - veliko lažje okriviti drugega, situacijo, sploh pa, ker ljudje nismo popolni, ker rastemo, se še učimo. Tudi tako, da jih dobivamo po glavi. Včasih je težko verjeti, da smo res sami svoji kreatorji lastne sreče (ali nesreče). Lahko pa je takšno gledanje tudi osvobajajoče.
Štrikarica, lepo napisano, se strinjam. Predvsem z zadnjim stavkom. Ko se namreč odločimo sprejeti resnico, da smo si svoje “nesreče” v življenje pritegnili sami, bomo slejkoprej začeli iskati tudi odgovor na vprašanje, kako nam je to uspelo. In ko bomo našli odgovor, kako smo ustvarili svoje nesreče, bomo vedeli, kako ustvariti “srečne okoliščine”.
Pa še nekaj. Ko se zavedamo lastne odgovornosti za vse, kar nas doleti, imamo moč, da namesto da bi se smilili sami sebi zaradi naše smole v življenju, (in tako ustvarjali vibracijo - privlačnost za še več podobnih dogodkov) lahko začutimo hvaležnost, ker smo z neljubim dogodkom odplačali delček “dolga”. Hvaležnost pa je res nekaj prijetnega…
Ja, fobije so pa res zoprna reč. Iz lastne izkušnje govorim. Je pa lepo, da obstaja čudovito in zelo preprosto orodje, s katerim se vsake fobije lahko znebimo v kratkem času. EFT metoda namreč.
O metodi EFT ne vem nič, no, vsaj do zdaj nisem vedela. Me je pa spodbudilo vaše pisanje, Biokmetovalec, tako da sem šla malo pogledat, za kaj gre. Zanimivo, poskusila bom izvedeti še kaj več in tudi preizkusiti na sebi. O rezultatu morebiti čez čas, tokrat pa le drobna pripomba. Seveda je res, da je naša psiha grozovito velika sila, da zmore ‘delati’ grde in dobre stvari, da včasih celo na smrt bolne naredi za spet zdrave, vendar tako zelo poenostavljati pa vendarle ne gre. Se ne sme. Če si nekaj zelo želim, bom zagotovo dobila, če se nečesa zelo bojim, me bo doletelo. Tako bi naj bilo? Na žalost vsi vemo, da prvo niti približno ne drži, drugo se pa tudi ne dogaja po pravilu. In če smo že pri medvedih in srečanjih z njimi - če pohajaš po njihovem bivalnem okolju, jih seveda lahko srečaš, lahko te napadejo, pa če se jih prej bojiš ali pa ne, če ostaneš na ’svojem teritoriju’, srečanja in morebitnega napada ne bo, pa če je tvoj strah pred tem še tako velik. In ta vzorec seveda velja za celotno življenje. Ne uravnavajo ga le naše želje in naši strahovi. Ga pa seveda lahko v veliki meri spreminjajo, uravnavajo, celo hromijo … Ampak to je pa že druga zgodba.
Spoštovana Jelča, sem vesel, če bo informacija o EFT metodi koristna. In hvala za pripombo. Vsekakor na mestu. Bom še nekaj povedal. Ker imam čas. Sem v bolniški zaradi poškodbe. In ker me teme, o katerih se pravzaprav pogovarjamo, zelo vlečejo… Upam, da ga. Saša ne bo jezna, upam pa tudi, da bo kdo od bralcev našel kakšen drobček koristi zase.
Če rečem, da smo ljudje sestavni del narave, je to zelo zguljena fraza. Je pa tudi resnica. Skupaj z medvedi, kačami, pajki, višino, vodo, z vsem, kar imamo ljudje bolj ali manj radi, z vsem, kar obstaja v naravi, smo delček celote. Enakovreden. In tudi privilegiran. Ker smo obdarjeni s sposobnostjo zavestne izbire misli. Kar pomeni, da nismo podvrženi nagonu oz. se lahko dvignemo nad to naravno silo. Kar je tudi glavna razlika med ljudmi in ostalo naravo. In za vso to celoto veljajo določena pravila, zakoni. Veliko manj jih je, kot državnih in veliko bolj preprosti so. Pa tudi ne izključujejo eden drugega - pravila - ampak se med sabo dopolnjujejo. Zelo priporočljivo in koristno znanje za razne “Barbike” (iz prejšnje teme na blogu), ki zelo dobro poznajo zakone, ki jih je spisal človek in malo manj tiste, ki jih je tudi za človeka ustvarila Narava skupaj z njim samim…
In eno teh pravil, ki se ga splača poznati in razumeti, se glasi: NOTRANJOST USTVARJA ZUNANJOST ali NEVIDNO USTVARJA VIDNO.
Od tega pravila je odvisno, kako bomo živeli. Ali v radosti in izobilju, ali v nasprotju tega.
Če vsaj enega od bralcev zanima, kaj ta zakon v resnici pomeni, kako se lahko z njim človek okoristi, napišem kaj več.
Spoštovana Biokmetovalec in Jelča, se strinjam pogojno. Do nedavnega sem tudi sama mislila, da stvari funkcionirajo tako preprosto po zakonu fizike: akcija povzroči reakcijo. Pa mi je Življenje pokazalo, da je pravzaprav ena velika Skrivnost in si ne upam misliti, da človek lahko tako preprosto uravnava svoje življenje. Sem videla težke preizkušnje pri zelo dobrih ljudeh, majhnih otrocih, po drugi strani pa sem srečala človeško hudobijo brez reakcij, ki bi jih človek v skladu z zakoni akcije-reakcije pričakoval. Lahko da je hudobija mnogokrat nezavedna, vendar težko razumem, da se razumen človek ne zaveda svojih zlonamernih dejanj.
Bom pa z veseljem prebrala kaj o EFT metodi in zakonu…?
Vse dobro vsem!
Tukaj pa mnenje delim z Majo. Tudi jaz imam enake pomisleke kot Maja.
Biokmetovalec, tudi jaz se s tabo strinjam, ampak tudi jaz le pogojno. Je že res, da akcija povzroči reakcijo in tudi to je res, da s svojimi mislimi, strahovi … privabimo določene situacije, pa vendar ne zmeraj in ne zmeraj na tak način. Tukaj obstaja še zakon karme in še marsikaj drugega… To seveda velja za tiste, ki v to verjamejo. Če bi bilo tako kot pišeš ti Biokmetovalec, potem bi enake zakonitosti veljale tudi za tisto res težko temo, o kateri smo pisali pred časom, in sicer bi to veljalo tudi za pedofilijo… In če se ne motim, si nihče ni niti drznil napisati, da so žrtve same izvale zlorabo. Seveda ne, ker to enostavno ni res. In zato sem mnenja, da te stvari držijo izključno pogojno. To seveda ne pomeni, da jaz ne verjamem v moč misli… Seveda, da verjamem, vendar sem mnenja, da je tukaj še nekaj VEČ…
Lep dan vsem, Biokmetovalec, tebi pa želim mirno okrevanje!
Draga Maja, Janja B., v celoti se strinjam z vama. Vidim, da smo popolnoma enakega mnenja. Pa najprej nekaj o Življenju samem.
Veliko dokazov obstaja, da človekovo življenje ni samo obdobje med rojstvom in smrtjo. Da je to samo en delček Življenja. Da torej živimo večkrat. Reinkarnacija pač in tudi karma, resnici, ki se dopolnjujeta, kot sem že prej omenil za naravne zakonitosti. Zame najbolj logična in edina možna rešitev mnogih ugank in zakajev. Pošteni ljudje in nezgode, krivice, otroci in bolezni, krivice, pedofilija… Ker nimamo informacij o dejanjih iz preteklosti (pa naj gre za sedanje življenje ali za prejšnja) o človeku, za katerega “vidimo”, da je pošten, se čudimo, zakaj se mu je zgodilo to ali ono in se sprašujemo, kje je BOG, da dopušča krivice…
Kot nimamo informacij o tem, kaj je v mislih in tudi v dejanjih počela gospa, ki jo je napadla in ranila medvedka…
NOTRANJOST USTVARJA ZUNANJOST pa je pravilo, ki nam pomaga spoznati, kako do sprememb v svojem življenju. Na katerem koli področju.
Človek je sestavljen iz svoje notranjosti in zunanjosti ali fizičnega dela.
Notranjost, ki je ne vidimo, se zelo poenostavljeno deli na tri dele, ki jih lahko poimenujemo različno.
1. Naše bistvo ali duša, jedro, srce, pravi Jaz…
2. Naš mentalni del, misli, prepričanja. Delimo ga na zavedni in nezavedni del. Lahko imamo željo po nečem, npr. več denarja ali po zdravju. Te želje se zavedamo. Nahaja se v zavednem delu. Globoko v nezavednem delu svojega mentalnega delčka pa lahko nosimo kup prepričanj o denarju, bogatih ljudeh… ki se jih ne zavedamo, so pa močnejša, kot naša želja. Zato samo zavedna želja ni dovolj, da bi dobili, kar si želimo, ampak moramo pobrskati po svojem nezavednem mentalnem delu in prepričanja uskladiti s svojimi zavednimi željami oz. odpraviti ovire ali dopustiti zaželjenemu, da se zgodi. In odlično in zelo učinkovito orodje za to je EFT metoda. Naše misli so zelo močno orodje, ki ga lahko uporabljamo sebi v prid, ko se naučimo zavestne izbire.
3. Naša čustva. So vedno rezultat našega mentalnega dela, naših misli. So zelo dragocena, ker nam povedo, ali so naše misli usklajene z našimi željami. Ko smo žalostni ali jezni, ali čutimo nelagodje ali strah, moramo zavestno zamenjati misli, izbrati takšne, ki nas bodo vodile v prijetne občutke. Tu je lahko zelo v pomoč hvaležnost. Seznam reči, oseb, okoliščin, za katere smo lahko v življenju hvaležni ali seznam naših dosežkov, na katere smo ponosni…
Naša ZUNANJOST pa predstavlja naše telo in vse, kar nas obdaja. Naša zunanjost je samo odsev naše notranjosti. Kot vaša slika v ogledalu. Če želite drugačno zunanjost, morate spremeniti svoje misli (prepričanja, navade), vaše drugačne, nove misli vas bodo vodile k drugačnim čustvom. Na osnovi drugačnih čustev pa boste sprejemali drugačne odločitve in izvajali drugačna dejanja. Vse to pa bo imelo za posledico spremembo vaše situacije v zunanjosti, pa naj gre za katerokoli področje življenje. Most med našo notranjostjo in našo zunanjostjo so naša dejanja. Dejanje vedno sledi čustvu, čustvo pa je vedno rezultat naše misli.
Zato so tudi naše misli semena naše karme. Ker iz naših misli skozi čustva in odločitve nastanejo naša dejanja… Mogoče nisem razmišljal o kakšni nesreči, pa se mi vseeno zgodi po zakonih karme…
Pa še nekaj glede EFT. Poškodoval sem se z motorno žago. Na nogi. Ker sem takoj od začetka EFT-al na bolečine, nisem čutil nobenih bolečin niti med prevozom na urgenco, niti pozneje. No, razen malo, ko je popuščala anestezija in ko sem drugi dan padel na rano… Rana pa je po treh tednih popolnoma zaceljena, da se moja zdravnica čudi. Mirovati moram samo še zato, ker še niso razpadli notranji šivi na kitah za prste. Zagotovo bi si lahko pomagala proti bolečinam tudi gospa ranjena od medvedke… In zagotovo si lahko pomaga marsikdo od vas, dragi bralci, ki vas neizmerno cenim.
Lepo, Biokmetovalec, tole o EFT - anju. Ste naštudirali metodo na tečaju ali samostojno, s priročnikom? Glede na to, da je to - če prav razumem - ena veja psihoanalize, je stvar torej res še kako priporočljiva in - varna, tehtna. Še kakšnega instant šarlatanskega produkta res ne potrebujemo, kajne? Človek skorajda ne more verjeti, da stvar deluje in da je vse pravzaprav tako preprosto. Podoben efekt ima metoda Zdenka Domančića, le da je ne moremo izvajati na sebi samostojno, temveč jo izvaja terapevt, torej druga oseba. Eftanje in medvedek Zdravko mi pa postajata vse bolj všeč. Hvala za namig. Je pa res, da trenutno raje živim v omejitvah, ki mi jih fobija postavlja, kot da bi se produktivno soočila z njo in jo začela odpravljati. Morda pa je ravno to simpatično tapkanje prava pot, kdo ve…
V takšnih debatah se vedno spomnim na video, ki mi ga je mož (P.J.) prvič pokazal že precej let nazaj… Takrat mi je naredil tudi ta prevod, ki ga bom kar skopirala.
.
.
Vir: Bill Hicks - It’s just a ride
Zdaj grem še jaz gledat, kaj je ta EFT…
Res je, Štrikarica, Medvedek Zdravko je prekrasen projekt in Sabina Šilc je pravi biser. Ker se res razdaja za dobro vseh naših otrok. Če bomo le starši našli še kaj energije, da jim pomagamo približati Zdravkota…
Mi je pa zelo zanimiv tisti stavek, ki omenja šarlatanstvo.
Tako uradna medicina, kot tudi alternativne veje zdravilstva se trudijo pomagati ljudem do zdravja. Vendar resnično pomagati bolniku ne more nihče izven njega. Če hočem ozdraveti, moram izpolniti dva pogoja. Prvi je ŽELJA, kar ponavadi sploh ni problem, drugi pogoj pa je VERA. Resnično prepričanje, brez senčice dvoma, da bom ozdravel. Brez delca strahu, ki ga spremlja “tisti” občutek v trebuhu ali “kepica” v grlu. In uradna medicina ali katerikoli zdravilec lahko deluje samo kot sredstvo, ki s svojo metodo pripomore k temu, da v pacientu nastane VERA v to, da bo ozdravel. Prepričanje, da bo zdravilo, metoda, pomagalo. Seveda pa se moramo zavedati tudi tega, da enkrat pride trenutek, ko je naša naloga TUKAJ opravljena in je prišel čas slovesa… in to je preprosto potrebno sprejeti.
Je pa zelo zanimivo nekaj. Če nekdo deluje v okviru uradne medicine, ki je priznana kot znanstveno utemeljena, lahko dela napake in nihče ga ne bo označil za šarlatana. Če pa deluje kot delček alternative, pa se mu to lahko zgodi zelo hitro, tudi če je pred tem pomagal velikemu številu ljudi, ki jih uradna medicina ni uspela pozdraviti in jih je enostavno odpisala.
Zelo cenim uradno medicino, ko gre za poškodbe, ki sem jo doživel sam in tudi gospa, ki okreva od srečanja z medvedko. In seveda še v mnogih drugih primerih… Kar se pa tiče pristopov uradne medicine, ko gre za zdravljenje ti. civilizacijskih bolezni, pa brez sence slabe vesti rečem, da je beseda “šarlatanstvo” premila.
Popolnoma nobene krivde ne pripisujem zdravnikom. Njihov namen je plemenit. Zaključili so šolanje (trdo so delali za to) in skladno s tem v dobri veri in z dobrim namenom uporabljajo pridobljeno znanje. Obsojam pa delovanje farmacevtskih lobijev, ki se zavestno trudijo, da rezultati različnih znanstvenih raziskav, ki bi bile temelj za spremenjene pristope pri delu zdravnikov ne pridejo v javnost. Ker bi to preprosto pomenilo manjše zaslužke za lastnike teh podjetij…
Saša, le kar poglejte. EFT je darilo človeštvu.
Biokmetovalec. Zame ni šarlatan ne zdravnik ne zdravilec “alternativec”, dokler delujeta skladno s svojo vestjo in delata pošteno. Da se pa vsak lahko pozdravi le sam - zunanje spodbude so zgolj pomagalo, sredstvo - to pa itak že vemo. Razlika je le v tem, da so pri prvem iz mojega drugega stavka to zdravila, kemija, pri zdravilcih (lastna izkušnja) pa je to kozmična energija. Pa ne bi zdaj o tem. Šarlatansko se mi zdi predvsem ljudem ponujati tone priročnikov za samopomoč, v katerih ljudi prepričujejo, da naj si prigovarjajo, kako so oh in sploh super počutja, kako naj mislijo “roza”, ljudje pa so v tistem trenutku nezmožni drugega, kot npr. kričati od bolečine. Psihične. Šele znanstvena veja, kot je npr. psihoanaliza, dovoli človeku - med drugim - biti to kar je in mu ne “poreže” občutkov, čustev in ga ne prepričuje za vsako ceno, kako je vse super in krasno in pozitivno, ampak mu omogoči VARNO se soočiti s samim seboj. A to ni stvar ure ali dveh, kolikor je potrebno, da se prečita priročnik za osebnostno rast, za samopoč, za dvig samozavesti in kar je podobnega še na voljo. Niti ni pravi naslov nek hitri tečaj, po moje. Za resnično (s)poznavanje sebe, za ozaveščanje nečesa, kar je v nas, zaradi česar človek kasneje zmore lažje zadihati, za trajno rešitev težav človeka, so instant priročniki zame bolj kot ne - šarlatanstvo. Kot da bi - vsako pomlad je tako - v revijah čitali, kako do lepše postave za na plažo. To so samo obliži za na rano. Zato sem zdi eftanje pravi čudež, nekaj res tehtnega, kar je danes, v “plastičnem” svetu res samo pohvalno. In, ja, treba je biti previden. Ko je človek v slab(š)i koži, lažje in hitreje posega po instant variantah. Toda, kako je že s tistim stavkom: “Skozi trnje do svobode….”
Štrikarica, čestitam! Zelo dobro si povedala tole. Ni mi pa popolnoma jasno, kaj imaš v mislih, ko govoriš o “instant priročnikih”. Gre tu za knjige o osebnostni rasti, ki jih najdemo v knjigarnah ali se dobijo tudi kakšni priročniki, ki jih še nisem srečal?
Osebno proti knjigam na to temo nimam nič. Ker so polne dragocenih informacij, s katerimi se lahko okoristimo. Ozaveščanje naše notranjosti pa je itak dolgotrajen proces, ki ga res lahko pospešimo s pomočjo strokovnjaka s tega področja. Prehitevati pa po moje ne moremo in izpuščati lekcij, pa tudi samo teorija ni dovolj…
Ja, Biokmetovalec. Tudi (prav) o takih knjigah o osebnostni rasti, ki jih najdemo v knjigarnah govorim. Če se po vseh teh letih (desetletjih) ozrem nazaj, se mi zdijo smiselne le zato, ker njihovo vsebino danes zmorem ponotranjiti, kajti tako danes ŽE (končno) živim, na začetku moje poti pa so mi bile res zgolj obliž ali pa velikokrat celo žugajoči prst, da sem se počutila še bolj majhno, ker nisem zmogla in znala biti takšna, kot bi - po njihovem - naj bila. Je pa res tudi to, da (kot pravi strokovnjakinja na literarnem področju), tako, kot je branje tudi trivialne literature v bistvu neškodljivo, ker je to pot, ki pripelje bralca do branja kvalitetne literature, tako je bilo zame osebno (ne vem, kako je pri drugih) hlastanje po zgoraj omenjenih priročnikih zgolj pot. Na tem mestu jim je treba priznati tozadevno vrednost. A meni niso bili dovolj in, kot rečeno, izključevali so napredek, ne ravno pomagali pri njem, še najbolj jim lahko dam vrednost v smislu, da so bili stopnica do tehtnejšega. A ker je vse z namenom, sem očitno potrebovala tudi in prav to.
Biokmetovalec…
Meni se moderna medicina ne zdi šarlatanstvo. Oprosti poznam, kar precej ljudi, ki jim je kot taka olajšala življenje.. Kar nekaj naših družinskih članov je rešila na primer raka, da o pomoči pri sladkorni bolezni sploh ne govorim. Meni se zdijo šaralatani razni bioenergetiki in podobni.. Meni osebno se to zdi vlečenje denarja iz ljudi, ampak ko je človek obupam bo poizkusil marsikaj, se ti ne zdi… Tudi tukaj imam kar nekaj osebnih izkušnj iz naše družine. Ljudje so pač naivni in nasedejo vsaki bedariji.
Pa tudi EFT (mimo grede, kaj ta kratica sploh pomeni)… Se mi zdi nekaj takega, seveda se strinjam, da mora imeti človek vero v to, da bo ozdravel, ker če se vda se pač vda, ker se ne bori več.. Ampak, daj no, da te ni nič bolelo… Veš našo telo je krasen organ, zato ob hudi bolečini človek pade v šok, oziroma ne čuti bolečine… V bolnici pa so ti verjetno pomagal z protibolečinskimi sredstvi. To da ti je rana hitro zacelila… Veš jaz sem bolna vsaka tri leta, prehlad prebolim v parih dneh, zlmljenega nimam nič, rane se mi hitro celijo… Skratka zdrava sem kot dren, kar prepisujem zdravemu življenju.. Nekaj časa me je mučila diareja in veš kaj je bilo treba spremeniti, samo način prehranjevanja…
Zato dragi Biokmetovalec, morda res ne znam govoriti na tako visoko kot ti, ti pa povem, da za naše tegobe ne obstaja noben šampon univerzal, noben zvarek, nič od tega, ampak trdo delo. Le to mi še prosim povej, koliko terapevti EFT računajo (oziroma ali vsak prispeva kolikor more ali se tista pomoč, ki je zastojn kar naenkrat spremeni v plačljive storitve, kupovanje raznoraznih praškov, knjig)… Namreč moja prijateljica se udeležuje teh izredno dragih seans in je po mnogih prepričanjih še bolj zdrsnila v svojo duševno stisko.. Toliko o tem..
Sem bila na EFT tečaju in moram priznati, da me ni prepričalo. Če bi bile stvari tako enostavne, da se malo potapkaš, potem res ne razumem, zakaj je toliko nesrečnih in bolnih ljudi. Pa ja malo potapkaš, parkrat na dan in si zdrav in vesel.
Kdo pa vodi ta tečaj?
Tečaj vodi Pika Rajner, ki je sicer zelo simpatična in prijetna. In tudi zelo jasno in analitično pokaže postopek.
Draga Mojcica, tudi meni ne. Omenil sem samo tisti delček, način zdravljenja civilizacijskih bolezni. Nikakor ne želim zamajati tvojega zaupanja do uradne medicine. Nimam niti pravice, niti moči. Povedal sem samo svoje mnenje, prepričanje. Tudi sam ji priznavam veljavo na veliko področjih, kot sem že omenil. Zato si pomagaj z njenimi storitvami še naprej, vsem, ki jim ne zaupaš, pa ne hodi blizu. Saj v tem je ravno štos. V zaupanju. Ker na osnovi tvojega zaupanja nastane VERA, da boš s pomočjo uradne medicine ozdravela. V razne bioenergije ne verjameš, da pa lahko pademo v “šok” in tako ne čutimo bolečine, pa sprejmeš. Zanimivo in lepo.
Zaupanje je ključnega pomena. Vendar moramo paziti vsi, pa naj zaupamo komurkoli že, da zaupanje ostane zdravo, da ne postane slepo.
Nikakor pa ne smeš pozabiti tudi na stroške, ki jih povzroča zdravljenje moderne medicine. Malo bolj so skriti (zavarovanja, z davkoplačevalskim denarjem podprte raziskave…) in jih preprosti ljudje ne opazimo, če se malo ne potrudimo. Ko si že omenila sladkorno bolezen, ne razumem, zakaj moderna medicina ljudi prepričuje, da ni ozdravljiva? Zakaj bolezni srca in ožilja zdravi s “tabletkami” (ki imajo velikokrat visoko ceno in še hujše stranske učinke kot je bolezen sama) in tako poskuša zmanjšati posledico, namesto da bi ljudem povedala, kaj naj spremenijo v načinu življenja (prehrana, gibanje…), da bodo odstranili vzroke težav? Saj si zagotovo že srečala v lekarni starejšo osebo, ki se domov odpravi s polno vrečko tabletk za to in ono…
Že v davni preteklosti so modri ljudje vedeli, da lahko tudi fizične bolezni nastanejo zaradi dalj časa trajajočih energijskih neravnovesij v telesu. Vedeli pa so tudi to (in te modrosti niso nesli s sabo v grob), da težave ne moremo rešiti na nižjem nivoju, kot je nastala. Moderna medicina pa človekov energijski sistem in potrebo po magnetizmu enostavno prezre, sploh ne upošteva (razen EKG in EEG (ali kako že). In tudi pri zdravljenju poškodb bi se dalo lepo sodelovati z alternativnimi pristopi, ki imajo svoje metode in učinke podprte z dokazi (raziskave znanosti). Ampak pustiva to.
Eft metoda (Emotional Freedom Techniques - tehnika za doseganje čustvene svobode) se mi zdi zelo dragocena zato, ker ne rabiš iti nikamor, nikomur nič plačevati in nikogar nič prositi… Enostavno si z interneta snameš brezplačen priročnik in si vzameš kakšen teden, da celo zadevo v miru preštudiraš in preizkusiš, ali deluje. Če se ti pa ne ljubi delati sam, pa greš na seminar in plačaš nekomu, da ti pokaže in razloži in tako porabiš nekaj denarja (uvodne predstavitve so brezplačne, če se ti tam zazdi, da bi bilo nekaj na tem, pa lahko obiščeš začetno delavnico, ki ponavadi stane 40e), prihraniš pa na času.
Popolnoma se strinjam s tabo, Mojcica, da ne obstaja čarobna palčka. Dovolj je, da najdemo POT K SEBI. In tvoje pisanje, draga Mojcica, se mi zdi popolnoma enako “visoko”, kot moje in vedno z veseljem preberem tvoj komentar in vedno sem ti hvaležen, ker si si vzela čas in predstavila svoje videnje.
Nika, poskusi obrniti vprašanje. Koliko ljudi, ki redno tapkajo, je bolnih in nesrečnih?
Štrikarica, še tole sem pozabil prej, v knjigah, ki jih omenjava, vidim vrednost tudi zato, ker lahko strokovnjaki skozi knjige pomagajo veliko več ljudem, kot bi jim sicer skozi delavnice ali individualno. Včasih smo pa iskalci informacij oziroma Resnice tudi malo površni. Če želimo osvojiti, razumeti znanje iz neke knjige, ne more biti dovolj, da jo na hitro preletimo v uri ali dveh, potem pa odložimo. Knjigo je treba preučiti. Kot bi delali za izpit med študijem. Enkratno branje neke snovi, ki je v tistem trenutku niti ne razumemo v celoti, nam ne more dati odrešenja. Če pa snov temeljito preučimo in potem izvajamo praktične vaje, ki jih ponuja večina teh knjig, pa je lahko učinek že malo drugačen.
Kljub dežju si ustvarite prijeten dan!
Suzana P., odlicno, hvala za prispevek!
Veliko veselja s Saro in čudovito poletje vam želim!
Zdej grem pa še jaz iskat tisto EFT metodo…
Imamo pa res srečo, Biokmetovalec, da imaš čas. Žal zaradi poškodbe. Upam, da ti bo v pomoč pri čem drugem. V naši družini smo ravno prejšnji teden ugotovili bolezen, ki nas je pretresla do temeljev. Ponovno sestavljamo vrednote. Postali smo dovzetnejši za mnoga spoznanja. Bolj se posvečamo en drugemu in bolj smo hvaležni za tisto kar imamo.
Včasih bi radi veliko dejavnosti stlačili v enoto časa in nobeni se ne bi odrekli. Bolezen (nesreča, poškodba) nam gladko zradira vse. Potem imamo čas razmisliti, kaj nam je zares pomembno. V kaj bomo usmerili svoje misli. V pritoževanje, obsojanje, jokcanje…? Raje v ustvarjanje rešitve.
Z medvedi sobivamo. Odvisno od tega, kje imamo dom. Nekateri sobivajo s krokodili, drugi s klopi, tretji z vojno in s človeško hudobijo, ki ji ni videti konca, pa s tornadi, z boleznijo…
Kdo bi obstal, če bi vsak lahko pobil vse, kar misli, da ga ogroža? Pobili bi še sebe. To ne pomeni, da ni potrebno storiti nič. Tudi nisem proti omejevanju medvedov. A najprej naredimo nekaj pri sebi. Morda se izkaže, da je to dovolj. Zavedajmo se, da ko se znebimo ene težave, se lahko pojavi druga. In vsaka ima svoj namen.
Lar, sploh ne vem, kaj naj napišem v zvezi z boleznijo v družini, ki jo omenjaš. Glede na jasnost in modrost, ki žari iz tvojih besed, vem, da boste nastalo situacijo razumeli kot sporočilo Vesolja in se osredotočili na rešitve, kot praviš sama.
Če bo glede metode EFT kakršnokoli vprašanje ali nejasnost, se lahko obrneš na moj e-naslov
info@za-zdravje.com .
Vidim, da je tema “odromala” v druge vode…še eno glede medvedov…Mojčica, zbodel me je tvoj komentar, ko si napisala, da ljudje izzivamo medvede in da ko je bil na Rožniku takrat nisi šla v gozd…ja, iz Rožnika ste ga “odstranili” (da ne govorim, kakšen halo ste naredili zaradi enega medveda…!!!! :) in zdaj se greste lahko spet mirno, sproščeno sprostit v gozd in se nadihat svežega zraka…kaj naj storimo tisti, ki živimo na obronku gozda? (oziroma je Menišija in Snežniški okoliš itak cel okoliš medveda) in se že s tem, ko stopimo ven iz hiše, stopimo v t.i. območje medveda?? vanj spustimo svoje otroke? s čim ga izzivamo? a vseeno pride…na Rožniku je bil eden, pri nas jih po zadnjem štetju menda največ…in kam so ga odpeljali iz LJ? tja, kjer jih je itak že največ…nisem za pobijanje živali, a vse v mejah normale…ko pravite, da tudi medvedka zaščiti svoje otroke…naj hodimo potem mame s puško po gozdu, da bomo lahko zaščitile svoje otroke?? in mislim, da še vedno človeško življenje (še posebno otroško) šteje več kot življenje zveri draga Nika…
…brez zamere, samo na živce mi grejo ljudje iz mest, ki nekaj komentirajo o medvedih, kako morajo imeti iste pravice kot ljudje…kako jih izzivamo (čeprav priznam, da jih nekateri res in teh DEFINITIVNO ne zagovarjam)…dragi moji…žival je bila in vedno bo, nižja po “lestvici”…živali so zveri…ljudje se ne jemo med seboj, živali se, da preživijo…večji manjše..tako da…ja, človeško življenje je vredno VEČ!!! in mi se zdaj sprehamo po cestah, po pločnikih, trdno držeč se za roke, kjer mimo divjajo avtomobili, tovornjaki…namesto, da bi se otroci prosto tekali po gozdnih poteh in poljih…da zaščitimo medvede…da se izognemo življenju v strahu za svoje otroke…
vidim, da ste tu večina nerazgledani in nekaj pametujete s Sašo vred. Ne veste kaj je to EFT metoda??? Toliko seznanjeni pa ste menda lahko, če se imate za takšne pozitivce!
Petra!
Kot sem rekla, živim v hiši zraven gozda, v Ljubljani samo študiram. Drgače pa živim v simbiozi z naravo in narava ima svoja pravila. In če ti grem jaz na živce, verjemi, da gredo meni na živce ljudje, ki mislijo, da smo mi edina pametna vrsta na svetu. Medvedka je branila svoje mladiče, tudi ti bi menda svoje otroke, če bi prišel v tvoj dom nekdo nepovabljen. Medvedka je tako kot praviš žival in ne ve, da ji gospa ni želela nič hudega. In se je branila.
Žal mi je, da te moj komntar boli, ampak takšna je pač resnica. Poglej, meni na kraj pameti ne bi padlo iti v gozd, če bi vedela, da so v njem medvedi in gospa je morala vedeti, da se tam nahaja. Žal mi je, da se je gospe to zgodilo, ne rečem, da je prav, pravim pa, da je ravnala neodgovorno in to bom vedno rekla. Samo preberi si nekaj vrstic od avtorice tega bloga. Mi je bilo žal, da je ne ni bilo doma, bi jo od daleč poslikala..
Halo medved voha, vidi bolj slabo, sliši zelo dobro. Je izjemno hiter tekač in dober plezalec.
Meni prav tako na karaj pameti ne bi padlo graditi hiš na območjih, kjer živijo medvedje ali pa bi se sprijaznila, da tam pač so in da je napad mogoč.
In to je to, zdaj pa da bi vse medvede pobili (ker jih bo vedno preveč, kajne Petra).
Oprosti ampak z otroki pa se mi zdi huda manipulacija. Saj tvoji otroci menda ja hodijo po svetu in veš kaj vse se jim lahko zgodi, če drugega ne jim lahko pade opeka na glavo. Ja razumem, da vas skrbi zanje.. Ostanejo vam le tri varijante, da jih naučite preventive (kar pomeni, da jim poveste, da morajo biti na območjih medvedov vedno glasni, ker se medvedje, te zveri, ljudi pravzaprav bojio in se jim bodo avtomatsko umaknili, da naj imajo pse na vrvici in da naj ne hodijo v gozd, če ste slučajno slišali, da so v bližini vaše vasi), lahko si oprtate puško na glavo in greste streljat te zverine (ampak čaka vas kar huda kazen) ali pa se odselite..
Žal se morate pač zavedati, da smo ljudje tisti, ki smo vdrli na področje medvedov in ne oni na naše. Tako kot smo ljudje postavili hiše ob rekah in hudournikih in potem ob vsaki ujmi tožimo, da naj nam nekdo pomaga.
ljudje se naselijo v gozd in potem zelijo imeti ta gozd selektivno ociscen njim neljubih zivali. pa kje je tukaj cut za naravo!? gre za navadno zlorabo: imeti hisko na robu gozda v naravi (ker to ploza vsaka novodobna cosmo dom revija), da bo cist zrak (pred hiso seveda parkirana vsaj dva dizelska monstruma za odhod do mesta), da se bodo otroci fajn imeli, da bodo starsi zadovoljno strmeli v zeleno neskoncnost ob kaminu, skozi debelo sipo seveda…
grozljivo sebicno v bistvu. brez smisla za sobivanje in naravo nasploh. in trend je taksen, da bi to imel vsak. vsak bi imel hiso in naokoli par kvadratnih kilometrov samo zase, da bo imel tisino, medtem ko si sam kadarkoli dovoli povzrocati hrup, nergati cez ostale gozdne prebivalce,… skratka ljudje - ze z ostalimi ljudmi tezko sobivate - hrupno in tezko je zivljenje v meste kajne - , sedaj bi pa se naravo preurejali po svoje.
sicer pa zadnji mojcin komentar vse pove
“Žal se morate pač zavedati, da smo ljudje tisti, ki smo vdrli na področje medvedov in ne oni na naše. Tako kot smo ljudje postavili hiše ob rekah in hudournikih in potem ob vsaki ujmi tožimo, da naj nam nekdo pomaga.”