Zadnjič je naš mali praznoval rojstni dan.
En teden ali še dlje sem se ubadala s tem, kaj naj skuham, spečem, pripravim…. Totalna panika. Pa tako ali tako so povabljeni samo moji starši in brat z družino ter tašča. Sami domači. Ampak jaz-panika. Da bo okusno, da bo dovolj, da bo za vsakogar nekaj…. Kot da je prehranjevanje edini cilj, edino merilo tega, ali je zabava uspela ali ne. In naš predragi rojstnodnevnik, pet let je bil star, si je zaželel kitajsko pojedino. Huh! Še nikoli nisem kuhala kaj takega, sploh pa ne za več ljudi. Sem se zapodila na internet in preiskala vse možne recepte, nasvete….in ugotovila, da moram nakupiti toliko osnovnih sestavin, ki so tipične samo za kitajsko prehrano, da bom že samo s tem ob pol družinskega mesečnega proračuna za hrano. In sem sklenila, da bom malček poenostavila. Kupila sem nekaj instant vrečk z začimbami in posušenimi omakami in naredila prav spodobno kosilo! Po pravici-tega ne bom več počela, ker sem proti prehranjevanju “iz vrečk”, ampak tokrat so me rešile. Mnjam, sladko kisli piščanec z ananasom je bil celo naravnost izvrsten.
Hotela pa sem povedati nekaj drugega. Lepo je, če se gospodinja potrudi, če gostje začutijo, da so dobrodošli, če je hrana dobra…. Ni pa hrana edino, po čemer naj bi se spominjali zabave!!! Na koncu namreč tisti, ki praznuje, nima vse zaslužene pozornosti, ker se ljudje toliko ukvarjamo s svojimi krožniki. In-mimogrede-želji navkljub, naš mali kosila skorajda ni poskusil, ker se je tako zavzeto igral s sestrično in bratrancem… Časi obilnega žretja (pardon izrazu) so mimo. Ampak jaz kar ne morem iz svoje kože in sem obsedena s tem, da skuham vedno preveč, tako da še dva dni jemo ostanke… In ne morem iz svoje kože. Tudi če se potrudim. V zadnjem hipu, skoraj na skrivaj, vržem v krop še malo, za vsak slučaj…..
Aja, mali je želel čokoladno torto in sem mu spekla nutelino. Priporočam!
Živjo Saša!
Zadnjič sem odkrila tvoj blog in sem prebrala vse od začetka do konca. Moram reči, da imaš skoraj popolnoma iste poglede na življenje kot jaz. Tudi tale zadnji zapis mi je bil zelo všeč. Pred časom sem ravno ugotavljala, da praktično skoraj ves naš prosti čas namenimo prehranjevanju - razmišjanju o tem, pridelovanju, nakupovanju, pripravljanju…ko so na vidiku kakršnikoli prazniki pa sploh… In sem tudi zadeve malo poenostavila, nič več toliko ne kompliciram, pa je ravno tako dobro. Saj bistvo praznikov ni na obloženi mizi in v prenapolnjenih trebuhih; jemo pa zato, da živimo in ne obratno. In tako, kot bomo učili otroke ter jim dajali zgled - tak bo tudi njihov način in odnos do teh zadev. Če želimo spremeniti pretirano materialistično mišljenje, ki je danes vsepovsod pristotno, moramo začeti pri sebi in pri naših potomcih.
Želim ti lep dan!
Lili
pri teh otroških roj.dan zabavah je vsaj pri nas vedno problem, ker “moraš” povabiti tudi starše in potem zanje nabaviti gore hrane, za ene pivo, za druge vino, za tretje kokakolo… ko sem lani za hčerin rojstni dan naredila zabavo brez alkohola in brez pečenja na žaru (kot je bila navada doslej), so se vsi zgražali… ampak bom vztrajala… otrokom itak ni mar za hrano…
(nutelina pa je ja zakon!!!)
http://akvarij.blog.siol.net/files/2007/09/torta1.jpg
Drage moje, ne pametujte, kako dobra je nutelina torta, ampak raje napišite recept!!! :-)
Ja, tudi jaz bi “sprobala”, recept, ker imam v enem tednu dva rojstna dneva (mož in najmlajši)…pa sem že slišala, da je superca.
NUTELLINA TORTA
Testo:
6 jajc
12 dag sladkorja
18 dag moke
1 pecilni prašek
1 vanilijev sladkor
4-5 žlic Nutelle
Nadev:
0,5 l sladke smetane
5 žlic Nutelle
Preliv:
2 dcl vode
5 žlic sladkorja
Postopek:
Jajca ločimo. Rumenjake in polovico sladkorja penasto vmešamo. Beljake z drugo polovico sladkorja stolčemo v trd sneg. V rumenjake vmešamo Nutello, dodamo 1/3 snega in postopoma presejano moko zmešano s pecilnim praškom; nato dodamo preostali sneg in narahlo premešamo vse skupaj.
Pečemo pri 180°C približno pol ure.
Ko je torta pečena in ohlajena, jo razrežemo na 3 plasti. Stepemo sladko smetano in dodamo Nutello.
V lončku zavremo vodo, kateri smo dodali sladkor, nato jo ohladimo in navlažimo vsako plast posebej.
Vsako plast torte namažemo z 1/3 kreme (zadnja tretjina je za premaz torte po vrhu).
Ja tudi naš drugorojenec naslednji teden praznuje in tuhtam in tuhtam, kaj postaviti na mizo. V bistvu sploh ni razlike ali praznuje otrok ali pa nekdo od nas staršev.
Škoda je le ker je še tako mrzel mesec, da se ne da bit zunaj. Pikniki na prostem zelo prijajo.
Kar nekaj časa že berem tvoja razmišljanja in se ti prav lepo zahvaljujem za pozitive misli, ki jih seješ med nas.
Tudi sama sem mama petim otrokom, zato vama prav iz srca čestitam za vajino korajžo. Rada bi povedala, da so otroci res velik dar. Koliko veselja, sreče in seveda tudi skrbi nam prinašajo.
Marsikaj sva z možem dosegla v skupnem življenju, ampak otroci so tisti zaklad ki ostajajo in naju osrečujejo. Najmlajšo hčerko sem rodila pri 42. in je danes že srednješolka, pravi sonček v družini, svoje veselje zna prenešat tudi na druge.
Da sem se vklučila prav v ta blog, so vzrok rojstni dnevi. Pri nas praznujemo februarja v razmaku 14 dni šest rojstnih dnevov in jih pri skupnem praznovanju malo združimo. Samo pripravo hrane malo poenostavimo, ker je veselje v tem da se zberemo skupaj.
Hvala za tortin recept, jo bomo pripravili.
Lep pozdrav!
Lili, res hvala za recept, pa še tako nazorno napisan! Bomo sprobali na Veliko soboto, ko ma moj presladkosnedni mož rojstni dan (najbrž jo bomo jedli šele za Veliko noč, je v soboto mal posta).
Moja izkušnja z otroškimi rojstnimi dnevi pa je takšna, da vedno znova pridem do zaključka da je najlepše praznovati prav na tisti dan, ko se je otrok rodil in povabiti res samo bližnje. Tortica in manjši prigrizek, drugače pa neskončni pogovori,… to je to. Naš tastarejši praznuje pozimi in ker nimamo nevem kako veliko stanovanje smo do sedaj parkrat praznovali v bližnjih telovadnicah. Vse super, otroci so noreli, plezali po plezalni steni, skakali po trampolinu in napihljivem gradu,… Vendar sva z možem sklenila da s temi špasi prekineva, saj potem je otrokom že samoumevno da bo vse zorganizirano, polno daril, ki nimajo več prave vrednosti. Potem se pa sprašujeva zakaj se otroci ne znajo več veseliti novih igrač in da je risanje, barvanje, čečkanje, razne družabne igre, še vedno zakon in še najceneje. Sama sva delala to napako, zato bo odslej drugače in se ne bom več obremenjevala s tem kdo nas povabi,…V poletnem času je seveda domači piknik, kjer stvari lahko poenostaviš, še vedno zakon. Otroci pa imajo itak takšno domišljijo in plezajo po drevesih, skačejo po bazenu, drvijo s kolesi, da imamo mi odrasli lahko več časa za sproščen klepet. Še to, mi smo lansko poletje investirali malo več v nakup plastičnega bazena in to je bila velika vaška atrakcija, vsi so se hodili kopat k nam, bilo je prav veselo. Otoci so imeli vse poletje družbo, mene pa ta živžav prav nič več ne moti. Tako kot ve, tudi jaz menim poenostavimo praznovanja in uživajmo. Za kakšno zanimivo idejo pa vam priporočam revijo Prostočasnik, ki izhaja ob letnih časih, avtorica je Rada Kos. Lep pozdrav
Ej, hvala za podporo z receptom! Se mi je celo zgodilo, da sem jo malo predolgo pustila v pečici, pa tega zaradi temne barve biskvita (nutela ) ni nihče opazil…. Naj dobro “rata”!
Ja vs emora biti popolno,kaj? :-) Takšni smo, potem ponavadi naš najmlajši,ki je tudi praznoval pred kratkim pet let, pokaže vse neumnosti in grdo obnašanje kar ga premore. In kljub temu ,da je “glavni” dobi kakšno kazen.
Pred leti smo imeli vsa praznovanja doma, zdaj se tega ne grem več - preveliki otroci in premajhno stanovanje ( pa moj EMŠO,ki je v tem času malo zrasel).
Drugače pa kaj zmerom zažge pri naših praznovanjih: pizza zvitki, rogljički z raznimi nadevi, tunina pašteta, belokranjska pogača, razni namazi. Od tort pa čokoladna, sacher, sadne so se moji že kar malo preobjedli. Moram pa povedat,da immao v 2 mesecih prav vsi družinski člani rojstne dneve in temu primerna je potem tudi “preobjedenost” s takšno in drugačno hrano.
Pa vse najboljše petletniku!
Dado kuhaj ha haha mu