Komentarjev na BULLYING http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/ Fri, 18 May 2012 22:58:02 +0000 http://wordpress.org/?v=2.3.1 By: Metka http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4646 Metka Tue, 09 Nov 2010 07:28:33 +0000 http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4646 Se pridružujem laru,bi pa povedala izkušnjo,dogodek,ki se je hvala Bogu srečno končal.Hčerka je morala nositi steznik že od prvega razreda.Seveda sem si vzela čas,učiteljico o tem obvestila,ker sem pričakovala,da ne bo enostavno s strani sošolcev.Do tretjega razreda je še zdržala-zbadljivke,žalitve,opazke...Nekega dne jo je sošolec še na poti domov zbadal...v tistem je vrgla torbo na tla in z njim "fizično "obračunala.Pač preseglo ji je,in od takrat je imela mir.Ta fant naj bi bil tudi iz urejene družine,ampak se je čez čas pokazalo ,da temu ni tako. To dejanje je videla učiteljica in moja sestra,ki jo je skoraj kap,da njeni hčerki pa nista taki...No skratka,o tem smo se pogovorili,hčerki sem odobravala to njeno reakcijo,istočasno pa sem jo opozorila,naj ji to ne pride v navado.Enako sem spet govirila z učiteljico,tako,da se je potrudila in razredno uro namenila tudi takim temam. Se pridružujem laru,bi pa povedala izkušnjo,dogodek,ki se je hvala Bogu srečno končal.Hčerka je morala nositi steznik že od prvega razreda.Seveda sem si vzela čas,učiteljico o tem obvestila,ker sem pričakovala,da ne bo enostavno s strani sošolcev.Do tretjega razreda je še zdržala-zbadljivke,žalitve,opazke…Nekega dne jo je sošolec še na poti domov zbadal…v tistem je vrgla torbo na tla in z njim “fizično “obračunala.Pač preseglo ji je,in od takrat je imela mir.Ta fant naj bi bil tudi iz urejene družine,ampak se je čez čas pokazalo ,da temu ni tako. To dejanje je videla učiteljica in moja sestra,ki jo je skoraj kap,da njeni hčerki pa nista taki…No skratka,o tem smo se pogovorili,hčerki sem odobravala to njeno reakcijo,istočasno pa sem jo opozorila,naj ji to ne pride v navado.Enako sem spet govirila z učiteljico,tako,da se je potrudila in razredno uro namenila tudi takim temam.

]]> By: Sasa http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4139 Sasa Mon, 24 May 2010 19:26:58 +0000 http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4139 Ej, hvala!!!!! Ej, hvala!!!!!

]]> By: veteranka http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4136 veteranka Mon, 24 May 2010 14:01:39 +0000 http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4136 Saša, jaz enako kot Tanja, kar pogumno naprej. Sreča je na strani pogumnih ! Saša, jaz enako kot Tanja, kar pogumno naprej. Sreča je na strani pogumnih !

]]> By: Tanja http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4135 Tanja Mon, 24 May 2010 08:17:45 +0000 http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4135 Spoštujmo svoje otroke. Imejmo jih radi take kot so. Velikokrat jih pohvalimo, ker pohvala godi vsakemu. Bodimo iskreni in odprti do vseh. Smo iskrenost in ljubezen odpirata poti do drugih. Saša rada te imam in te zeeeeeelo spoštujem. Vredna si in neponovljiva. ON te ima rad takšno kot si in samo ON te pozna v globino tvojega srca. Obilo sreče in Božje milosti na tvoji poti. Z mislimi in molitvijo sem s teboj. Spoštujmo svoje otroke. Imejmo jih radi take kot so. Velikokrat jih pohvalimo, ker pohvala godi vsakemu.
Bodimo iskreni in odprti do vseh. Smo iskrenost in ljubezen odpirata poti do drugih. Saša rada te imam in te zeeeeeelo spoštujem. Vredna si in neponovljiva. ON te ima rad takšno kot si in samo ON te pozna v globino tvojega srca. Obilo sreče in Božje milosti na tvoji poti. Z mislimi in molitvijo sem s teboj.

]]> By: barbara http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4132 barbara Fri, 21 May 2010 20:32:33 +0000 http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4132 Menim, da veliko otrok doživlja nasilje. Od čisto otroških zadev do res hudih. Bistvo vsega je POGOVOR med starši in otroki. Pustimo, da nam otrok vse razloži skupaj s svojimi ČUSTVI. Mi pa ga nato le vodimo, da SAM najde odgovor, kako se bo odzival v primeru nasilja. Pač, svet je tak, agresivnosti je veliko. Tudi odrasli smo dnevno tarča agresivnim posameznikom (v prometu, na delovnem mestu,...) in enostavno jih moramo "nadmudrit". Bodimo realni: treba je preživeti. A hkrati nikomur škodovati. Uporabljati psihološke prijeme in se ne pustiti manipulirati. Ni lahko, je pa izvedljivo. Menim, da veliko otrok doživlja nasilje. Od čisto otroških zadev do res hudih. Bistvo vsega je POGOVOR med starši in otroki. Pustimo, da nam otrok vse razloži skupaj s svojimi ČUSTVI. Mi pa ga nato le vodimo, da SAM najde odgovor, kako se bo odzival v primeru nasilja.
Pač, svet je tak, agresivnosti je veliko. Tudi odrasli smo dnevno tarča agresivnim posameznikom (v prometu, na delovnem mestu,…) in enostavno jih moramo “nadmudrit”.
Bodimo realni: treba je preživeti. A hkrati nikomur škodovati. Uporabljati psihološke prijeme in se ne pustiti manipulirati. Ni lahko, je pa izvedljivo.

]]> By: lar http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4128 lar Fri, 21 May 2010 07:16:18 +0000 http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4128 Biokmetovalec, zelo se strinjam s tvojim razmišljanjem in tudi sama se trudim v tej smeri. Na težave naletim pri otrokih. Res je, da je učenje tovrstne spretnosti zanje zelo pomembno, bolj od pisanja in računanja, a kako jih učiti, usmerjati, jim pomagati? V mislih imam tako tiste, ki povzročajo nasilje, kot tiste, ki so ga deležni. Pri vzgoji seješ, seješ in ne veš kaj bo zraslo. Večinoma bi radi hitre rezultate, če torej nekomu nekaj poveš petnajstkrat, bo to držalo!? Pa ne drži. Lastne izkušnje otrok so lahko najbolj učinkovit poligon za učenje, a so mnogokrat preveč boleče in lahko povzročijo trdovratne posledice. Pri nasilju je že tako. Otrok, ki je deležen nasilja v šoli lahko spremeni vedenje, kar je moč opaziti in ukrepati. Pri otroku, ki ima nasilje doma (tudi psihično) pa je težje. Kako pravzaprav nastanejo nasilneži? Je to stvar genov, vzgoje, izkušenj... Gotovo vsak odrasel nosi odgovornost za svoja dejanja, ne glede na globje vzroke zanje. Otrok pa se napaja pri vzgojiteljih (to smo vsi, ki z otrokom gradimo odnos) in tukaj je po mojem nmenju ključ. Nujno se mi zdi, da se najpomembnejši vzgojitelji otroka poznajo med seboj, da komunicirajo, si izmenjujejo mnenja izkušnje in se izobražujejo na temo vzgoje (ne glede na izkušnje in starost). To so starši, skrbniki, učitelji. Osebe, ki vsakodnevno preživijo več ur z otrokom. Vzgoji je potrebno posvečati več pozornosti. Ne čakat, da zrastejo!!! Draga Ema, ukrepaj! Nujno! Pri svojem ortoku, da se z deklico pogovoriš o njenih občutkih, o tem, da dejanje ali mnenje njenega sošolca nima veze z njeno vrednostjo. Da vedenje tega sošolca kaže, da ima hude osebne težave, ki jih izraža na tak način. Da mu učitelji (psiholog, ravnatelj) gotovo želijo pomagat pa ne znajo, ne zmorejo... Ukrepaj tudi v šoli. Ne z napadom, ampak s ciljem izboljšati odnose. Vprašaj učiteljico, kakšno ukrepanje se ji zdi primerno in kaj so ali bodo storili za poravnavo tega dejanja. To je stvar dogovora tvoje hčere in sošolca, pri čemer je učitelj (ali drug strokovni delavec šole) mediator. Vprašaj jo kakšna klima sicer vlada v razredu, kako se razumejo otroci med seboj, se spoštujejo si pomagajo? V nekaterih primerih (in tvoj je tak, po mojem mnenju) bi stopila v kontakt tudi s starši tega dečka in jih prijazno vprašala, če vejo kakšne težave ima, da se tako vede. Morda se ti bodo opravičili in ti celo zaupali tegobe s katerimi se srečujejo pri vzgoji, morda ti bodo rekli kaj te briga. Vseeno, ostanita obe prijazno pokončni in ne kloniti pred nasilneži! Nasilneži lahko nekatere zlomijo, lahko jih spremenijo v nove nasilneže (npr. maščevanje je tak primer), lahko pa ostanemo močni in pokončni v prijaznosti in dobrohotnosti! Naučimo svoje otroke izbirati dobre misli in vedenja, ki vodijo do dobrih odnosov. Biokmetovalec, zelo se strinjam s tvojim razmišljanjem in tudi sama se trudim v tej smeri. Na težave naletim pri otrokih.
Res je, da je učenje tovrstne spretnosti zanje zelo pomembno, bolj od pisanja in računanja, a kako jih učiti, usmerjati, jim pomagati? V mislih imam tako tiste, ki povzročajo nasilje, kot tiste, ki so ga deležni.
Pri vzgoji seješ, seješ in ne veš kaj bo zraslo. Večinoma bi radi hitre rezultate, če torej nekomu nekaj poveš petnajstkrat, bo to držalo!? Pa ne drži.
Lastne izkušnje otrok so lahko najbolj učinkovit poligon za učenje, a so mnogokrat preveč boleče in lahko povzročijo trdovratne posledice. Pri nasilju je že tako.
Otrok, ki je deležen nasilja v šoli lahko spremeni vedenje, kar je moč opaziti in ukrepati. Pri otroku, ki ima nasilje doma (tudi psihično) pa je težje.
Kako pravzaprav nastanejo nasilneži? Je to stvar genov, vzgoje, izkušenj… Gotovo vsak odrasel nosi odgovornost za svoja dejanja, ne glede na globje vzroke zanje. Otrok pa se napaja pri vzgojiteljih (to smo vsi, ki z otrokom gradimo odnos) in tukaj je po mojem nmenju ključ.
Nujno se mi zdi, da se najpomembnejši vzgojitelji otroka poznajo med seboj, da komunicirajo, si izmenjujejo mnenja izkušnje in se izobražujejo na temo vzgoje (ne glede na izkušnje in starost). To so starši, skrbniki, učitelji. Osebe, ki vsakodnevno preživijo več ur z otrokom. Vzgoji je potrebno posvečati več pozornosti. Ne čakat, da zrastejo!!!

Draga Ema, ukrepaj! Nujno! Pri svojem ortoku, da se z deklico pogovoriš o njenih občutkih, o tem, da dejanje ali mnenje njenega sošolca nima veze z njeno vrednostjo. Da vedenje tega sošolca kaže, da ima hude osebne težave, ki jih izraža na tak način. Da mu učitelji (psiholog, ravnatelj) gotovo želijo pomagat pa ne znajo, ne zmorejo…
Ukrepaj tudi v šoli. Ne z napadom, ampak s ciljem izboljšati odnose. Vprašaj učiteljico, kakšno ukrepanje se ji zdi primerno in kaj so ali bodo storili za poravnavo tega dejanja. To je stvar dogovora tvoje hčere in sošolca, pri čemer je učitelj (ali drug strokovni delavec šole) mediator. Vprašaj jo kakšna klima sicer vlada v razredu, kako se razumejo otroci med seboj, se spoštujejo si pomagajo?
V nekaterih primerih (in tvoj je tak, po mojem mnenju) bi stopila v kontakt tudi s starši tega dečka in jih prijazno vprašala, če vejo kakšne težave ima, da se tako vede. Morda se ti bodo opravičili in ti celo zaupali tegobe s katerimi se srečujejo pri vzgoji, morda ti bodo rekli kaj te briga. Vseeno, ostanita obe prijazno pokončni in ne kloniti pred nasilneži!
Nasilneži lahko nekatere zlomijo, lahko jih spremenijo v nove nasilneže (npr. maščevanje je tak primer), lahko pa ostanemo močni in pokončni v prijaznosti in dobrohotnosti!
Naučimo svoje otroke izbirati dobre misli in vedenja, ki vodijo do dobrih odnosov.

]]> By: Biokmetovalec http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4127 Biokmetovalec Sun, 16 May 2010 20:11:03 +0000 http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4127 S tem, ko se odločimo izbrati neprijetna čustva, če nas nekdo zmerja, se odrečemo nadzoru nad lastnim življenjem. Rešitev problemov glede verbalnega nasilja vidim v tem, da se starši naučimo, kako v takšnih situacijah (ko nas nekdo zmerja, saj se to dogaja tudi znotraj družine) zavestno izbrati misli, ki nas vodijo do prijetnega občutka. Če mi žena reče, da sem kreten ali osel, lahko izberem naslednje misli:"Draga moja, to preprosto ni res. Res nisem nezmotljiv in naredim kakšno napako, ampak tvoje trditve pa niso resnične. Kljub temu se ne bom razburjal, saj se preveč cenim..." In takšne misli me ne bodo vodile k žalosti ali užaljenosti ali celo jezi, ampak bom najmanj ravnodušen. In s tem vzgledom bom to sposobnost zavestne izbire misli prenesel na svoje otroke, ki bodo v primeru verbalnega nasilja v šoli lahko ravnali enako. Dokler pa vztrajamo pri trditvah, da verbalno nasilje mora povzročiti duševno bolečino, kar ni res, bomo težko rešili problem. Ker spreminjamo lahko samo sebe, druge pa veliko težje... Kakšen bi bil odziv nasilneža, ki zmerja drugega otroka, če bi prejel naslednji odgovor:"Aha, ti me torej zmerjaš. To, kar govoriš ni res. Ampak kljub temu vem, da si v resnici dober človek in da me pravzaprav ne želiš prizadeti...no, saj me tudi ne moreš prizadeti..." Popolnoma se zavedam, da večina otrok nima te sposobnosti, vendar se je lahko nauči čisto vsak človek in tudi čisto vsak otrok. Strinjam se tudi s tem, da verbalno nasilje lahko pusti resne posledice v mladem človeku, vendar samo v primeru, če se človek sam tako odloči, pa čeprav na nezavedni ravni. Zato se mi zdi zelo dragoceno, da otroke naučimo resnice - da ne rabijo trpeti kljub temu, če doživljajo verbalno nasilje. Da imajo vedno možnost izbire in da so preveč dragoceni, da bi izbrali trplenje, če lahko izberejo prav prijetne občutke... S tem, ko se odločimo izbrati neprijetna čustva, če nas nekdo zmerja, se odrečemo nadzoru nad lastnim življenjem. Rešitev problemov glede verbalnega nasilja vidim v tem, da se starši naučimo, kako v takšnih situacijah (ko nas nekdo zmerja, saj se to dogaja tudi znotraj družine) zavestno izbrati misli, ki nas vodijo do prijetnega občutka. Če mi žena reče, da sem kreten ali osel, lahko izberem naslednje misli:”Draga moja, to preprosto ni res. Res nisem nezmotljiv in naredim kakšno napako, ampak tvoje trditve pa niso resnične. Kljub temu se ne bom razburjal, saj se preveč cenim…” In takšne misli me ne bodo vodile k žalosti ali užaljenosti ali celo jezi, ampak bom najmanj ravnodušen. In s tem vzgledom bom to sposobnost zavestne izbire misli prenesel na svoje otroke, ki bodo v primeru verbalnega nasilja v šoli lahko ravnali enako.

Dokler pa vztrajamo pri trditvah, da verbalno nasilje mora povzročiti duševno bolečino, kar ni res, bomo težko rešili problem. Ker spreminjamo lahko samo sebe, druge pa veliko težje…

Kakšen bi bil odziv nasilneža, ki zmerja drugega otroka, če bi prejel naslednji odgovor:”Aha, ti me torej zmerjaš. To, kar govoriš ni res. Ampak kljub temu vem, da si v resnici dober človek in da me pravzaprav ne želiš prizadeti…no, saj me tudi ne moreš prizadeti…” Popolnoma se zavedam, da večina otrok nima te sposobnosti, vendar se je lahko nauči čisto vsak človek in tudi čisto vsak otrok. Strinjam se tudi s tem, da verbalno nasilje lahko pusti resne posledice v mladem človeku, vendar samo v primeru, če se človek sam tako odloči, pa čeprav na nezavedni ravni. Zato se mi zdi zelo dragoceno, da otroke naučimo resnice - da ne rabijo trpeti kljub temu, če doživljajo verbalno nasilje. Da imajo vedno možnost izbire in da so preveč dragoceni, da bi izbrali trplenje, če lahko izberejo prav prijetne občutke…

]]> By: Ema http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4126 Ema Sun, 16 May 2010 19:55:09 +0000 http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4126 Rozi, hvala tvoje besede so mi dale moč. Vse prevečkrat mislimo, da moramo potrpeti, sklanjati glavo...pred nasilneži...in to sliko prenašamo tudi na naše otroke, s tem pa jim dejansko kvarimo samopodobo. Lidija, tvojega vprašanja pa žal ne razumem. Rozi, hvala tvoje besede so mi dale moč. Vse prevečkrat mislimo, da moramo potrpeti, sklanjati glavo…pred nasilneži…in to sliko prenašamo tudi na naše otroke, s tem pa jim dejansko kvarimo samopodobo.
Lidija, tvojega vprašanja pa žal ne razumem.

]]> By: rozi http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4125 rozi Sun, 16 May 2010 06:01:41 +0000 http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4125 Ema, moraš povedati učiteljici kaj se je zgodilo. Povej, da se želiš skupaj z njo soočiti s tem fantom. Naj napiše opravičilo in ga prebere glasno pred celim razredom. Učiteljica naj naredi razredno uro, kjer naj sošolci in sošolke glasno povedo nasilnežu kako se počutijo, ko se spravlja na njih. Lahko tudi napišejo in preberejo. Naj se fant javno sooči, kaj povzroča njegovo nasilno vedenje. Ker so otroci stari šele 9 let, bo dovolj zapisana beseda lai en stavek. Če pa učiteljica ne bo nič reagirala, kar je seveda sramota, pa pojdi do psihologinje, ravnatelaj, samo, da stvar ne bo poniknila. Če zapiramo oči iz malega nasilneža zraste velik nasilnež! Ema, moraš povedati učiteljici kaj se je zgodilo. Povej, da se želiš skupaj z njo soočiti s tem fantom. Naj napiše opravičilo in ga prebere glasno pred celim razredom. Učiteljica naj naredi razredno uro, kjer naj sošolci in sošolke glasno povedo nasilnežu kako se počutijo, ko se spravlja na njih. Lahko tudi napišejo in preberejo. Naj se fant javno sooči, kaj povzroča njegovo nasilno vedenje. Ker so otroci stari šele 9 let, bo dovolj zapisana beseda lai en stavek. Če pa učiteljica ne bo nič reagirala, kar je seveda sramota, pa pojdi do psihologinje, ravnatelaj, samo, da stvar ne bo poniknila. Če zapiramo oči iz malega nasilneža zraste velik nasilnež!

]]> By: Lidija http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4124 Lidija Sat, 15 May 2010 23:57:14 +0000 http://heliopolis.si/blog/13052010/bulling/#comment-4124 Kva se delaš ???? Kva se delaš ????

]]>