Komaj lahko verjamem, da pri nas, v naši lepi deželi, kdo nima dovolj hrane. To se mi zdi tako nepojemljivo, kot bi poleti padal sneg. Saj gledamo uboge črnčke, ki se jim muhe pasejo po shiranih obrazih in nas zagrabi slaba vest, ker smo pred minuto vrgli stran pol svojega kosila, ampak lakota pri nas??!!
Pa vendar je tudi to naša realnost. V enem od župnišč so mi povedali, da skoraj sto kilogramov en dan starega kruha ljudje razgrabijo v manj kot pol ure. Zadnjič sem peljala nekaj oblačil v skladišče Karitasa, tam okrog je takšna gneča, da bi šla najraje takoj domov po še stvari. Res je, med tistimi, ki prosijo za pomoč so tudi takšni, ki grdo izkoriščajo dobroto ljudi, a teh je malo in mečejo slabo luč na vse, ki so pomoči zares potrebni.
Katja, ki se je oglasila na zadnje pisanje je resnična oseba. Žalostna, razočarana, potrta, brez prave volje do življenja. A ima sina, za katerega mora biti močna in si upati življenju podajati roko. Tako kot mnoge, je verjetno tudi njo sram, da mora prositi za pomoč, a ta hip je ravno to njena rešitev. Ne bom pisala o njeni zgodbi, ne želi se razkriti javnosti, saj je to, da ne more sinu kupiti sirove štručke ali kosa mesa, dovolj veliko breme.
Pomagajmo Katji. Če vas skrbi, da bi denar ne šel za pravi namen, ji kupimo hrano, žetone za avtobus oz. kartico, poiščimo kakšne uporabne obleke za njenega štirinajstletnega sina. Morda bi bila vesela celo kakšne dobre knjige? Ne vem. Razveselimo z drobnarijami nekoga, ki je ozgubil ljubljeno osebo in ki ne vidi več smisla. Ker smisel je, lahko ji ga pomagamo najti s svojo dobro voljo in ljubeznijo!
V Črnučah v Ljubljani, ob osnovni šoli je cerkev in župnišče, tja lahko prinesemo darove za Katjo. Naslov je Stare Črnuče 13.
http://zemljevid.najdi.si/search_maps.jsp?q=STARE+%C4%8CRNU%C4%8CE+13+++1231+LJUBLJANA+++%C4%8CRNU%C4%8CE&tab=maps
Hvala!!!
Živjo!
Mene pa zanima, do kdaj ji lahko kaj prinesemo, mene trenutno ni v Ljubljani, sem mislila bolj naslednji teden. Jaz bi pomagala z paketom hrane.
Lp,
Mojca
Ja Saša res je skoraj neverjetno. Veliko ljudi živi v pomanjkanju. Žal pa smo Slovenci preveč ponosni in zelo neradi priznamo svojo stisko in prosimo za pomoč. Tisti pa, ki hvala Bogu še imamo dovolj pa drugih ne vidimo ali pa nočemo videti.
Mojcica: Mislim, da bo pomoč za Katjo dobrodošla tudi kasneje. Sama sem ji nekaj poslala kar po pošti (zaupala mi je naslov), kasneje, ko bom lahko (tudi sama trenutno ne morem) bom paket odpeljala tudi v župnišče.
Čakam že celi dan, da bo tudi na ta naslov (REVŠČINA) prišlo vsaj toliko (194!!!!) komentarjev, kot jih je prišlo, ko je Saša pisala o sebi (DRAGE MOJE…)…… PA NIČ!!!!!!!
ALI NAS NI SRAM?????
IN TO ZEEEEELLLLLOOOOOO?????
No, pa zdaj vse tiste dame bodite glasne in pametne….in POMAGAJTE KATJI!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Mene pa zanima, če se da tudi poslati stvari, ker mi je župnišče predaleč.
Lp
Strinjam se s teboj Lucija. Ljudje so polni besed, ko gre za “govoričenje” o zasebnih zadevah. Strinjam se, da je potrebno Katji pomagati. Link na tvojo stran Saša bom objavila na Facebooku-u, upam, da bo pomagalo. Katji lahko pomagamo tudi tako, da ji sporočamo, da je življenje lepo, čeprav se ji zdi, da ni izhoda iz sedanje situacije. Katja zamisli si, kako bo tvoj 14 letni sin nekoč ponosen nate, ker bo vedel, da si zmogla premagati sama sebe in se prebiti čez težko obdobje.
DAJMO KATJA TI TO ZMOREŠ!!!
Nekaj se nas je povezalo direktno s Katjo!
Jaz bi tudi pomagala, bi poslala po pošti, a napišemo gor “Za Katjo” pa na naslov župnišča, bi bilo to v redu?
lep dan vsem.
Pozdravljena Saša,
Vesela sem za vaš napisan članek o revščini. Velikokrat pokukam na vaš blog, pa vendar mi ni do prerekanja in izmenjave mnenj, saj ljudje dobesedno, kot lačne zveri čakamo, kdaj bo nekdo napisal nekaj, kar nam ni po godi. Potem pa svojega besednjaka kar naenkrat nimamo več pod kontrolo. Sama se sicer veliko gibam med ljudmi, kateri nimajo kaj za pod zob, …
Skratka, POMAGAJMO Katji in njenemu sinu. Pa še komu. Najlepše je videti, kako otroške oči zasijejo ob polnem trebuščku, podarjenih oblačilih in igračkah,…
Vse lepo pozdravljam,
V
Hvala vsem za podporo!!! Mislim, da ne bo nič narobe, če kaj pošljete po pošti, župnik je zelo prijazen in odprt in bo zagotovo prišlo v prave roke! Jaz se tja odpravim v prihodnjih dneh!
IN SAŠA BO REŠILA SVET,BRAVO,…..
Ne, Mari, sveta pač ne morem, lahko pa tudi vi dodate svoj kamenček in pomagate Katji!
Mari, kdor reši eno življenje reši ves svet ali naše delo je kapljica v morje, ampak brez te kaplice morja ne bi bilo.
JAz sem se odločila, da pomagam, odloči se tudi ti.
Ah daj no, Mari … to ne vodi nikamor!
Jaz bom poskusila po pošti. Je trenutno moja edina možnost.
Bravo Saša.
V mislih že študiram kaj bi lahko darovala, kaj bo Katji prišlo prav. Bliža se zima, sigurno pridam kaj toplega. Mogoče sem spregledala, št.njenih oblačil, čevljev, škornjev. Če veste, čim prej sporočite, … Z mislimi na tebe Katja.
Saša,
imam prošnjo zate.
Napisala si, da se odpraviš tja v naslednjih dneh, imam nekaj pripravljeno pa sama trenutno ne morem nikamor ali bi morda ti to prevzela?
hvala lepa
Pozdravljena Saša jaz finančno ne morem pomagati Katji bi se pa z veseljem odpravila na izlet v Ljubljano in nesla v župnišče obleke,obutev..Bi prosila za št.obutve pa za konfekcijsko številko Katje in tudi za sinove številke tako da se vem orientirat.Ženske skupaj zmoremo marsikaj zavihajmo rokave in pomagajmo po najboljših močeh.Lep pozdrav iz Kopra.
Lucija, nekaj nas je takih, ki smo Katjo direktno kontaktirale in ji bomo pomagale po najboljših močeh, čeprav tudi skromno. Je pa tako, da se mogoče ne želimo izpostavljati in o tem tukaj pisati, vsaj zase lahko rečem tako. Želim si in upam, da bo do Katje prišlo čimveč pomoči.
Katja, pogum. Veš, tudi tudi moja mami je bila v nezavidljivi situaciji, ostala je sama z nama s sestro. Bilo je hudo, vendar smo zmogle.
Saša, hvala, da lahko preko tvojega bloga pomagamo Katji.
Želim pa si, da vsaj pri tej temi ne bi prihajalo do že “standardnih” kregarij. Vsaj zdaj stopimo skupaj, če že drugače ne moremo.
Katja, daj nam napiši konfekcijsko številko in št. čevljev, zate in za sina! Kmalu nasvidenje…
Milka-kje pa prevzamem stvari?
Saša: a me lahko kontaktiraš na moj e-naslov, da se zmeniva.
Hvala.
Najelepše se vam zahvaljujem za vaš odziv, še bolj pa za spdbudne besede. Res pa je, da se s strahom oglašam na blog zaradi kakšnih hudih kmentrjev, ker me prav fizično zaboli vse telo, ko preberem kaj takega. Glede konfekcijskih stevilk: jaz sem padla v to situacijo čez noč. Tako, da obleke še imava. Mogoče jih kdo bolj potrebuje, edino če kdo lahko odstopi zimsko jakno kon. št. 40, po možnosti temno, ker nosim še črnino. Hvala vsem za vse, predvsem za tople besede, ki mi pomenijo kot kakšen močen obrok hrane.
Najprej naj povem, da bom tudi jaz dostavila paket, takoj ko bo to mogoče in poskušala pomagati po svojih močeh. Da me ne bi kdo narobe razumel, kar bom napisala v nadaljevanju,
Drugo, o čemer razmišljam in za kar bi bilo morda vredno odpreti novo temo, pa je naslednje: nekako mi ni jasno, da se mlad človek v Lj. ne more izvleči iz krize, saj je dela dovolj? Ne mislim rednega, ampak honorarnega (pomivanje, čiščenje etc.) Je res takšna kriza?
Irena, dela je sigurno dovolj. ampak očitno še nikoli res nisi bila v KRIZI. sej vem, z voljo se vse da, ampak če je človek res na tleh, če se mu zgodijo res hude stvari, je ohromel. psihično in fizično. pot iz tega je dolga.
ne poznam katje, niti njene zgodbe. vam pa, da sem bila sama enkrat v krizi. vse, kar sem bila sposobna delat je bilo to, da sem zjutraj vstala in se trudila preživeti dan. upam da s katjo ni tako hudo, vendar če rabi pomoč verjetno res rabi pomoč. bo prišel dan ko se bo izvlekla iz krize, definitivno pa mislim da bi vsak raje šel pucat sekrete, kot pa prosit za pomoč! upam, da take krize nihče ne bo okusil!
nekaj sem se navadila v moji krizi: ne obsojaj ljudi, če ne poznaš njihove zgodbe do potankosti.
katja, želim ti veliko pozitivne energije! danes bom mislila nate, čeprav te ne poznam!
Ne, ni bila to kritika na Katjo, nikakor ne.
Ne poznam primera, zaupam Saši, da je res hudo, ker vidim, da je preverila stvari.
Na splošno sem mislila, da bi bila razprava o tem potrebna. Če prav razumem Majino razmišljanje, je v takšnih primerih potrebna tudi drugačna pomoč, ne samo v materialnih dobrinah.
Prav slučajno sem zašla na ta blog in se takoj odločila, da bom pomagala. Sama imam tri majhne otroke in velik kredit za hišo… živimo varčno, vendar nam nič ne manjka. Ne morem pa si predstavljati, kaj bi bilo, če bi se enemu od naju z možem kaj zgodilo…
Katja, že ves dan mislim nate, tvoja zgodba se me je zelo dotaknila. Poskušam si predstavljati, kaj preživljaš - soočaš se z izgubo partnerja, kar je že samo po sebi nekaj najhujšega v življenju, poleg tega si se čez noč znašla v hudih finančnih težavah, ob vsem tem pa moraš biti močna, da nudiš oporo sinu, ki je v zelo občutljivih letih izgubil očeta… Zdrži, Katja, zdaj ti je najhuje… a počasi bo bolje, čas ti bo pomagal. Upam, da imaš koga, ki ti v žalostnih trenutkih stoji ob strani. Želim ti, da v tvoje življenje čimprej spet posije žarek svetlobe.
Mislim, da Katja ima nekoga, ki ji stoji ob strani in za katerega je vredno živeti. To je njen sin.
Sama sem izgubila sina in povem vam, ni ga hujšega kot če mati izgubi otroka. Pred tem tega nisem verjela in nisem razumela, ko sam doživiš nekaj takšnega, veš, da je to najhujše, kar se ti lahko zgodi v življenju.
Tri tedne sem samo dihala, pol leta vegetirala, nato šele začela živeti. Smisel življenja sem videla v drugemu sinu, ki mi je v oporo še danes.
To je največ, kar ženska ima. Vse drugo je lari fari.
irena, žal mi je za tvojo izgubo.
glede krize - kaj pa vem, pomoje ni tolk hudo - odvisno kje živiš. prekmurje je že tako v krizi, zdaj pa še mura … problem so kraji, kjer se je veliko ljudi zaposlovalo v proizvodnjah. ali pa to … tri mesece nič plače, pišuka, če greš na zavod vsaj nadomestilo dobiš, da imaš za krompir in moko, če pa ne dobiš plača pa nimaš kaj
Tako-akcija za Katjo je zaključena in mislim, da je kar uspelo. Hvala vsem, ki ste se odzvale!!!!!! No, vsaj mislim, da smo bile same ženske…
Draga Katja, drži se!
In seveda tudi Irena, najbolj hudo na vsem svetu je izgubiti otroka.