Ko pomislim na pedofilijo, moram najprej trikrat globoko vdihniti in se pomiriti, preden z razmišljanjem sploh lahko začnem. Najbolj nedolžni, najbolj nemočni, najbolj nežni, zaupljivi… In so zlorabljeni, izigrani, prizadeti, zaznamovani.
Verjetno nikdar ne bom čisto zares razumela, kaj lahko nekoga vodi v to. Morda še najbolj razumem tiste, ki so bili zlorabljeni sami, pa jih žene v ta dejanja neka notranja sila, nekaj, kar je nezavedno vtisnjeno v njihove duše. Pa še ti imajo na voljo terapevte, zdravnike, kogarkoli pač že. So odrasli in lahko si najdejo pomoč.
Potem pa so tukaj župniki. Dušni pastirji, ki naj bi zagovarjali ravno te, najbolj nemočne, nedolžne, pomoči potrebne. In ko se otroček, v želji po zaščiti, usede mu na kolena, je zlorabljen znova. Od nekoga, ki naj bi bil-razen staršev-najbolj zaupanja vreden!
Sem verna. Hodim v cerkev. In sem jezna. Zelo. ZELO. Kristus ni rekel, da mora biti Cerkev klan, ki ščiti svoje člane. Kristus ni rekel, da so člani tega klana več, da za njih ne velja tisto, kar naj bi veljalo za nas, navadne vernike. Kristus je postavil Cerkev kot trdno skalo, ki bo v oporo, ki bo pomagala, predvsem pa bo zaščitila najbolj nemočne. Jasno mi je, da s(m)o Cerkev ljudje. In v trenutku, ko je nekaj ljudi na kupu, se individuum izgubi, postane le skupnost in interakcije znotraj te skupnosti so tiste, ki vrtijo kolo naprej. In ščitijo hrbte, ter opravičujejo sredstva za dosego cilja.
Pa saj ne, da bi bila Cerkev kaj bistveno drugačna, tudi daleč od tega, da je slabša od kakršnega koli drugega sistema. Če se samo spomnim na Hudo jamo. Natanko se ve, kdo je kriv, kdo je sodeloval, zakaj…. Pa nič. Halo??!! V jami pa kosti, ki jih »premetavajo«. A to niso kosti, to so življenja, duše, mame, očetje, sinovi. V tej jami je na tisoče izjokanih in neizjokanih solz, žalosti, strahu, tesnob. Pa ne od kar nekoga, ampak od naših ljudi, naših sinov in očetov in mater. Zakaj se nič ne zgodi? Zakaj krivi ne prevzamejo odgovornosti za svoje početje? Ker jih ščiti njihov klan.
Ni mi jasno, kako dolgo še mi, mali, lahko zdržimo vse to. Kako visok je naš prag. A kaj, ko se zgodi, da nekdo, poln volje do sprememb, vstopi v nek sistem in ga le-ta v zelo kratkem času posrka. Višji interes postane njegov interes in niti ne spomni se prav več natančno, zakaj se je že potegoval nekoč…
Prenove potrebujejo sistemi. Tudi Cerkev, čeprav mi je težko o tem razmišljati na glas. Ker ko te izloči en sistem in te potem izloči še drugi, ostaneš verjetno zelo sam. Vendar zaupam v to, da je Božja volja, če že govorim o Cerkvi to, da je le-ta transparentna, da je za ljudi, da se zavzema za najšibkejše, da je pomočnik pri iskanju izgubljenih ovac in da je predvsem in zelo poštena. Da se strese do tal, izpljune mlačne in tiste, ki biserov niso vredni in gre takšna, nova naprej. Ampak najprej so potrebna dejanja. Ne samo reči, ja, ni bilo prav, potem pa nič. DEJANJA.
Pa še tole. Še vedno bom šla k maši in obhajilu. Čeprav me je že imelo, da bi ostala doma. Ker pa je ravno to tisto, kar si hudobec želi od mene, ga bom zafrknila. Ampak šla bom v tisto cerkev, ki mi je všeč, k tistemu župniku, ki mu zaupam in vem, da dela iz vsega srca in da ga je sram. Kot je mnoge po vsem svetu ta hip.
Cerkev kot organizacija je v tem trenutku na tisti točki, ko bi morala pošteno prevetriti svoja načela, svoje delovanje, svoj odnos do vernikov. Ljudje se v gnusu obračajo stran od nje in namesto da bi delovala v skladu s Kristusovim naukom in pokleknila pred šibkimi in zlorabljenimi, priznala, da je šlo marsikaj narobe in počistila po svojih grehih in napakah, oholo nadaljuje z zanikanjem, ščitenjem zločincev. Vsaka (pre)velika organizacija postane politična, politika pa nima etičnih načel. Od verske organizacije bi človek vendarle pričakoval drugačna merila kot od politične, s svojim odzivom pa dokazujejo, kaj so zadnje večje vrednote. Mene je Cerkev že odvrnila, leta nazaj, in ko poslušam Rodeta, se mi obrača želodec.
Mene je spolno zlorabil župnik, ko sem bila stara 13 let. Ker nisem vedela, komu naj povem sem povedala drugemu župniku, ki mi je rekel naj se pokesam in naj tega nikomur ne povem. Sem se počutila kot največja budala in za dolgo časa sem vse poslala k hudiču. Dobesedno. Vesela sem, da nisem sebe. A sem odpustila? Najbrž sem, ker nimam želje po maščevanju in rada diham svobodno. A sem pozabila? Zakaj bi? Bila je izkušnja, ki je bila pretežka za tista leta. In potrebovala sem veliko časa in dela na sebi, da sem zaupala sebi in drugim. A bi rada opravičilo? Nič mi ne bi pomenilo danes, takrat pa veliko.A zato sovražim vse župnike? Ne. Poznam vsaj dva, ki sta popravila vtis s tem, ker sta ljudska in nič licemerska. In eden izmed njiju ima rajši svojo fletno lubico, kot da bi zlorabljal otroke. Take cenim. Ne takšnih, ki žugajo s prižnice o grehu, pobirajo denar, potem pa se slinijo na mladih teleščkih. A hodim k maši? Ne. Zakaj bi, če se mi zdi gnil sistem? A je to posledica zlorabe? To bi pa moralo Cerkev skrbeti, ne mene.
A verjamem v Boga? Verjamem v nekaj več. Lahko je tudi Boginja. In za to ne rabim sistema,ampak samo sebe. Da se le ne izgubim pa bo vse dobro.
J.
Ja Saša zato, kar ste zapisala o cerkvi si zaslužite mojo podporo Res je cerkev ste ljudje, eni dobri drugi slabi. Tudi jaz sem se spraševala ali se naj dam krstiti pa se ne bom. Ravno iz tega razloga, ker nekaj kar naj bi bilo dobro ne sme biti slabo, ne sme žugati in ni prav, da smo se enkrat pri maši pri sicer zelo dobrem duhovniku zahvaljevali kardinalu Rodetu in nadškofu Uranu in zaradi tega, ker je ta cerkev tako zelo zaščitniška do svojih oslužbencev, papež pomagal pedofilu, res lepo. Judom med drugo svetovno vojno niso želeli pomagati (vsaj uradna doktrina je bila taka), razen redkih izjem. Vojne nemške naciste pa so po skrivnih poteh spravljali v Argentino po vojni. Tudi inkvizicija ni bila ravno nedolžna,
Cerkev se ne bi smela mešati v državne posle.
O povojnih pobojih pa… Veste kaj tudi tukaj nima cerkev nič iskati, ja se strinjam v jamah so tudi nedolžni ljudje. Veliko pa jih je imelo kar precej masla na glavi, žal. Vojne poboje so v Sloveniji izvajali Bošnjaki, ki so jim ustaši poklali cele družine. Moj oče je osebno poznal enega od eksikutorjev, nikoli ni bil normalen, teža njegovih dejanj ga je gnala tako daleč, da je samega sebe skuril v krušni peči. Leta 1991 se je Borčevska organizacija Slovenije opravičila za svoja dejanja, tudi meni se zdijo povojni poboji gnusni. Ta boj, ki traja med levimi in desnimi se mi gnusi. Ker je to zgodovina, ki nima z mano opraviti nič. Kosti ki ležijo v Hudi jami, je treba skopati jih shraniti saj ni da bi živeli na pokopališčih. Ampak še enkrat RKC naj bo tiho, prav domobranci so bili tisti, ki so pobili marsikaterega Slovenca. Kler je javno podprl okupatorja, vsaj v Ljubljanski kotlini. Zdaj pa naj se še oni opravičijo za svoja gnusna dejanja, naj še oni kaznujejo svoje pedofile in vse tiste, ki so v vojni sodelovali s tistimi, ki so naš narod želeli izbrisati iz obličja zemlje.
Starši so me krstili in sem še kristjan. Tudi svoje otroke sva z ženo krstila. Ker takrat še nisem “razmišljal s svojo glavo”. V BOGA verjamem, zatrdno pa vem, da že dolgo ni bil v CERKVI. Sam pa občasno tja še grem, zaradi ljubega miru v hiši in zaradi tega, ker se srečamo s prijatelji in znanci…
Je pa res, da včasih težko poslušam, ker nas milo rečeno župniki s svojimi “pridigami” imajo za neumne.
Tistega, kar v življenju zares iščem, današnja RKC (še) ne pozna.
Dragi moji in drage moje. Lepo prosim, ne mešajte vere s cerkveno oblastjo (politiko). Tudi duhovniki so samo ljudje in ne svetniki. So dobri in slabi. Pa niso zaradi nekaj slabih VSI slabi.
»Ne sodite, da ne boste sojeni! S kakršno sodbo namreč sodite, s takšno boste sojeni, in s kakršno mero merite, s takšno se vam bo merilo.
Pa lep in miren dan. Bog je LJUBEZEN.
jaz osebno tega ne mešam. Zame je vera nekaj, kar ni mogoče organizirati, zato v organizirano religijo ne morem (več) verjeti. Sem verna, ampak mislim s svojo glavo. Na žalost pa vsak dan znova ugotavljam, da imajo največ predsodkov in negativnih sodb o soljudeh ravno “kristjani”.
Tanja, kaj če bi se kaj takega dogajalo tvojim otrokom?
Gre za zelo sprevržena dejanja ljudi, vrednih obsojanja in sodbe.
Cerkev sama in vsi “dobri” duhovniki bi morali obsojati svoje stanovske kolege, ki so jih počeli in jih še počno. Pa bi radi tudi sedaj vse pometli pod preprogo. Ko človek posluša izpovedi zdaj odraslih ljudi, ki so kot “nikogaršnji” otroci prestajali vse te grozote, človeku vre kri v žilah.
Verni ali neverni, dejanja so vredna vsega obsojanja in povzročitelji zaslužijo primerne kazni.
Zato vsi, ki ste bili osebno prizadeti, spregovorite…
Se kar strinjam z Metkocvetko v prvem postu. Zame je vera, da verjamem v nekaj VEČ; ali je to Bog, Univerzum, Angeli……. ni pomembno, ker vse je energija, energija pa je vera, upanje, ljubezen!
Jaz verjamem v to in v nič drugega, ker vera je v nas samih in z vero smo lahko vsak hip ne rabimo it v cerkev in gledat kako je kdo oblečen, kakšna je frizurca ali, da gremo zgolj zato, da nas vidijo drugi-to ni vera in živeti verno; poznam pa ogromno takih, ki delajo ravno to, ampak ok, če jim to hrani ego.
Sem krščanka, ampak s “poslovanjem” kršanske vere se nikakor ne strinjam. Moje mnenje je, da bi tukaj bilo potrebnih naredit veliko sprememb, med drugim tudi, da se duhovniki lahko poročijo, zakaj pa ne? Vsi smo ljudje in imamo določene potrebe, ki nam jih je “naprtila” mati narava in zakaj bi bil duhovnik tukaj prikrajšan, zgolj zaradi “klica” in poklica?
V tem pogledu mi je zelo všeč evangeličanska vera, kjer imajo duhovnice, duhovnike, le-ti pa imajo lahko tudi družine, zakaj ne? Navsezadnje kako lahko krščanski duhovnik mi svetuje v zakonski krizi, ali v krizi na čustvenem oz. seksualnem področju, če “on sploh ne sme vedet nič o tem?”
Vemo pa, da teorija je nekaj malega, praksa pa ostanek velikega!
Krščanstvo nas uči: “Ljubite se med seboj!” Lepo, ampak, če bi se lahko tudi duhovniki ne bi bilo toliko pedofilije, kot je, žal!!!!
[…] Onion Reality Mene je spolno zlorabil župnik, ko sem bila stara 13 let. Ker nisem vedela, komu naj povem sem povedala drugemu župniku, ki mi je rekel naj se pokesam in naj tega nikomur ne povem. Johanca […]
saj sem se pokesala.. (zakaj že?) in povedala nisem nikomur… (kaj že?)
Tanja, zelo se strinjam s teboj, in hvala, da si se oglasila. Saša, žal mi je, da te mediji niso izučili, ko so tako močno pljuvali po tebi … Zdaj, ko pa prav na isti način pljuvajo po Cerkvi, jim pa kar naenkrat vse verjameš. Res je - tudi Cerkev je grešna, ker smo v njej ljudje iz krvi in mesa - ampak koliko vsak dan prav Cerkev naredi dobrega … tega se ne zaveda noben od nas. Res,ni vredno človeka, če se kdo od duhovnikov spravi na nedolžnega otroka … se strinjam 100%, ampak tega je procentualno malo oz. precej manj kot v drugih poklicih, pa se o tem ne piše in ne kriči v javnost. V teh dneh se mi zdi podobno, kot je bilo pred tolikimi leti na Oljski gori. Množica je kričala: “Križaj ga!”
Naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha,… Tudi mneni se postavljajo vprašanja, … zakaj je potreben ves ta zunanji blišč, nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov, vse se sveti in blešči. Zakaj ves ta cirkus? Kljub vsemu mislim, da je vera v Boga, spoznavanje življenja po evangeliju, prebiranje Svetega pisma,…velik dar. Nešteto vprašanj, zakaj, zakaj,..zakaj se to dogaja? Da bi le vsi našli pravo pot.
Res je velik dar to, da imaš vero v Boga, da bereš Božjo besedo, da želiš živeti tako. In dar je tudi to, da molimo za tiste, ki to zlorabijo. Jaz ta hip ne zmorem, sem pa prepričana, da jih je veliko, ki to že počnejo. In kakorkoli že-cerkev je tempelj in zbirališče, ki je posvečeno. Naj bo tudi v resnici takšno!
Ne ve, če ima Cerkev takšen blišč. Poznam precej duhovnikov, pa noben ne živi tako, še gospodinj nimajo. Tudi sama nimam nobenih slabih izkušenj ne s Cerkvijo ne z duhovniki, pa sem obiskovala verouk ves čas, zamenjalo se je nekaj duhovnikov, potem so hodili k nam domov in nam vedno samo in zgolj pomagali. Se pa najde, tako kot povsod, med takšno množico tudi nekaj zlih. In mislim, da se zdaj na teh vse to gradi. Tako da, jaz nisem tako pesimistična in gledam na to z realnega vidika.
V naši fari je po dolgem času ” en normalen župnik” Nismo mel zmerom sreče. Vse pohvale, ravno birma je bila prejšnji teden mimo, maše tu pa tam, kadar so otroci in straši uspeli. Nobene represije ni čutiti in mladina potem rada hodi k skavtom, pa mladinskem verouku, pa animatorji so, pevcev na koru je vsako leto več… Hvala Bogu za takega župnika.
Iskreno ima rad ljudi in otroke. Če Vaš otrok ne mara obiskovat verouka, potem je nekaj narobe. Takrat je na starših, da se odpravijo do župnika ali kaplana. Pa na koncu cerkvena poroka gor ali dol – opraviš lahko vse pred poroko v parih dneh.
Pedofili in razni iztirjenci se bodo pa tako žgali, saj vsi vemo kje.
Tu, kjer jaz živim, daleč naokrog ni nobenega zoprnega duhovnika. Niti ga ni bilo. Sem prav razmišljala danes o tem.
Glede na to, da pripadam instituciji, na katero se vsake toliko zliva gnojevka in glede na to, da se občasno čutim tudi čustveno prizadeta, ne vem, če bi bila s svojim komentiranjem dovolj objektivna. Mnogokrat moram biti namreč “advokat” omenjeni instituciji in jo zagovarjat pred bližnjimi in daljnimi za vse mogoče odklone, pa najsibo križarske vojne, materialne zadeve in sedaj to zadnje. Zlasti, ko se še sama znajdem v kakšni preiskušnji, mi veselo žugajo s prstom:”Aha, ali ti nismo rekli!!”
Ravno zaradi tega me je zelo nagovoril komentar novinarja Jožeta Bartolja objavljen na Radiu Ognjišče z naslovom Cerkvena stranpota. Zdi se mi zelo verodostojen in realen in ga v nekoliko skrajšani obliki posredujem.
Ugled in pomen Cerkve je vedno rasel in padal z ljudmi. Spomnim se, da je eden izmed nevrednih papežev, po dirigirani izvolitvi vzkliknil:”Papeštvo nam je dano, torej ga uživajmo….” Mislim, da je tu ključ vseh grehov, zmot, tudi zločinov, ki so se v imenu Cerkve zgodili v preteklosti. Namreč, besedica “uživajmo”.
Če pogledamo v zgodovino, lahko hitro ugotovimo, da je imela vsaka stranpot, zdravilno reakcijo.
Ta predpostavlja, da na prvo mesto namesto svoje službe, poslanstva oznanjevanja Evangelija, postavimo lastne ambicije, slo po moči in vse kar sodi zraven. In takih dogodkov je bilo, roko na srce, mnogo. Vedno, kadar je nad ljubeznijo in razumevanjem prevladovala sla po moči in užitkih, se je zgodilo prerivanje za dobrine, zlorabe in na drugi strani zgražanje ljudi, celo odpad do vere. To se je dogajalo v času investiturnih bojev, ko so bile bolj kot Kristusov nauk,pomembne Cerkvene službe, ki so prinašale dohodke in oblast, pa v času Križarjev, ki so zlorabili besede”Osvoboditev Svete dežele”, za ropanje in umore. To se je dogajalo v času, ko je hotela Papeška država vladati svetu tudi na posvetnem polju in to se dogaja danes, ko pred nas udarjajo vtisi spolnih zlorab, tistih, ki so se zaobljubili čistosti zaradi Evangelija.
Če pogledamo v zgodovino, lahko hitro ugotovimo, da je imela vsaka stranpot, zdravilno reakcijo. Vedno znova so se pojavljala prenovitvena gibanja, ki so verjala v moč milosti in vodstvo Svetega Duha. Cerkve ne vodi človek!! Če temu ne bi bilo tako. potem bi se Cerkev že davno sesula, kot se je sesulo že vse, kar je človek ustvaril zgolj z mislijo na lastne moči, od hiše do države.
In kdo je zdaj odgovoren za zlorabe otrok s strani nevrednih duhovnikov? Tisti, ki svojega poslanstva niso nikoli vzeli resno, ki so lastne ambicije in hlepenja po užitkih, tudi na račun najšibkejših, postavljali na prvo mesto? Je to papež? Škofje? Mi vsi?
Res sem že malo utrujen od nenehnega ponavljanja in predvsem pretiravanja nestrpnežev, ki bi Cerkev kar prepovedali, vse duhovnike poslali v zapor, vernike pa v taborišča. Ali ne delamo krivice tistim, ki so svoje poslanstvo služenja vzeli zares?
Ampak, žal se tega kolesa ne da ustaviti. Zlorabe so se dogajale in rana se je, ker se ni prav zdravila, zagnojila. Priti bo moral očiščevalni ogenj, ki bo rano razkužil in oskrbel, da se bo spet zarasla. Ankete javnega mnenja bodo, glede na to, kaj pišejo o njih, duhovnike še bolj postavljale na rep lestvice zaupanja in verodostojnosti. Če se namreč poruši zelo visoko moralno avtoriteto, je njen padec še posebej globok in preteči bodo morala leta, da si bo opomogla. Predvidevam lahko, da bodo ostali Cerkvi zvesti tisti, ki jo imajo resnično radi. Kljub zavedanju, da je grešna. Tisti, ki so v Evangeliju prebrali in razumeli, da bo Kristus kljub stranpotem in nasprotovanjem z nami do konca sveta. Trdno verjamem, da bo Cerkev iz tega izšla moralno močnejša in predvsem boljša.
Hvala vam, dobri ljudje, za vsa tehtna mnenja, ki ste jih podali od sinoči do danes. Končno postajamo realni - in s tem verodostojni. Zlasti pa hvala tebi, Marjana, za gornji zapis. Vsem pa priporočam v branje tudi res lepo in nasploh poučno knjigo za življenje Dar miru (osebna razmišljanja Josepha Bernardina).
Tanja, Theodora, Irena1-najprej se podpišem pod vaše izjave.
Mislim , da smo današnji starši toliko odprti do svojih otrok, da bi nam kaj takega zaupali in bi problem takoj reševali. Čudi me, da se o tem spregovori po 10 letih ali še več. Sprašujem se, koliko je potem res resnice v teh dejanjih.
Žal pa vedo največ slabega o Cerkvi in duhovnikih povedati tisti, ki so daleč od nje. Tisti, ki smo v cerkvi že dolga leta, pa tega ne doživljamo.
Bog je ljubezen, Bog obstaja- sama ga čutim na vsakem koraku. Povezavo z Bogom pa mi omogočajo duhovniki in veliko mi pomeni sv. maša, od katere pridem vedno vesela in notranje pomirjena. Vem, dokler bom tako živela, me bo vodil Sv. Duh. Koliko stvari se mi lepo odvije, ker pri tem nisem sama! Tisti, ki verujete, se ne prepustite trenutnemu dogajanju in ostanite v Cerkvi. Če bomo odrinili Bogam iz svojega življenja, nam ne bo lahko.
Irena1, hvala za opozorilo na članke Marjete Smolnikar v Gorenjskem glasu. Sedaj jo redno spremljam, zelo zanimivo. Spoznanje, kaj ti daje moč, mir in voljo v najtežjih trenutkih življenja.
Lep dan vsem in srečno.
A mi hoče kdo povedati, kako bodo našli Boga vsi ostali Zemljani, ki so pripadniki drugih religij. Ki niso Kristjani? Npr. Muslimani, Hindujci, častilci Bude…
Hvala
Biokmetovalec, težko vprašanje. Tudi mene zanima odgovor.
o tem, zakaj kdo pove in komu pove in kdaj pove pa ne more nikdar soditi nekdo, ki tega ni doživel. Zato Marija, previdno z besedami, saj se zarečenega kruha največ poje. Rada bi videla, kako bi reševali ta problem, saj je takole teoretično lahko pametovati. Pustite svojo nadobudno deklico na mladinske vaje za par dni in ona vas bo že po mobiju poklicala in povedala, kaj se je zgodilo? Dobro jutro…
Z dvomi v resničnost izjav kažete le svoj prav v nezmotljivost, nedotakljivost in popolnost cerkve. Saj če človek miži, potem tega res ni.
Ostanimo realni in pošteni. Če bi bila debata o pedofilih v kakšni drugi inštituciji, politični stranki ali (samo) v družini, bi bili tudi tako prizanesljivi v izjavah?
Nihče vam noče vzeti vašega Boga.
Zelo težka tema in kar nekaj časa sem se pripravljala, da bi nekaj napisala, pa nikakor ni šlo, ker vsekakor ne želim nikogar prizadeti, sploh pa ne žrtev in prav tako ne zelo vernih ljudi.
Johanca, najprej vse čestitke, za tvoj pogum, da si spregovorila, ker se zavedam, da glede na tvoje pretekle izkušnje najbrž ni bilo najlažje. Se strinjam s tabo, da bi marsikdo bil lahko bolj previden z besedami, in sicer tukaj na blogu in tudi drugače. Zelo hudo se mi zdi, da se žrtvi ne verjame, ko se že opogumi in spregovori. Jaz namreč ne verjamem, da bi žrtev lagala. To je en vidik.
Drug vidik pa se mi zdi preveliko posploševanje. Jaz se strinjam, da je treba napake in zlorabe priznati, storilce in tiste, ki so vedeli za zlorabe, pa primerno kaznovati. Ne zdi pa se mi primerno, da se sedaj meče slabo luč na celotno duhovniško sfero, ker ni tako. So dobri in so slabi duhovniki. To načelo velja namreč povsod.
Sem za prenovo cerkve in tudi za ukinitev celibata, čeprav menim, da odprava celibata ne bi zadeve rešila, ker pedofilija nima nikakršne povezave s celibatom. Veliko je namreč tudi drugih ljudi, ki niso spolno aktivni in se ne poslužujejo pedofilije in na drugi strani so pedofili ravno tako ljudje, ki imajo urejeno spolno življenje.
Sama sem hodila k verouku, vendar sem se kasneje odločila, da se moja pot loči od RKC. Kar pa ne pomeni, da globoko vernih ljudi ne spoštujem. Sama menim, da se moramo sami odločati po kateri poti bomo hodili in prav nobena pot ni napačna, vse so namreč prave. Želim si namreč več strpnosti med različno razmišljujočimi ljudmi. Ljubezen ali Bog (kakor hočete) namreč ne dela prav nobenih razlik.
POPRAVEK:
“Veliko je namreč tudi drugih ljudi, ki niso spolno aktivni in se ne poslužujejo pedofilije in na drugi strani so pedofili ravno tako ljudje, ki imajo urejeno spolno življenje.”
Popravljen stavek se glasi naslednje: “Veliko je namreč tudi drugih ljudi, ki niso spolno aktivni in se ne poslužujejo pedofilije, na drugi strani pa so ljudje, ki imajo urejeno spolno življenje in so kljub temu pedofili.”
Prvič sem se malce nerodno izrazila in zato popravek, da ne bi bila slučajno narobe razumljena.
pozdravljeni,
tudi jaz sem se kar nekaj časa pripravljala, da kaj napišem na to temo. Nisem globoko verna kot sem bila, se imam pa za verno. Ko sem bila majhna smo imeli v fari Ježica krasne duhovnike in nune. Verouk sem komaj čakala, da smo ga imeli, ker smo se imeli zelo lepo. Duhovne vaje so bile zasnovane na resnem in sprostitvenem delu… Naši starši so bili brez skrbi in vedeli so, da smo v dobrih rokah. K mladinskem verouku sem hodila do svojega 23 leta.. Skratka imam zelo lepe spomine na mojo mladost z vero, ki so jo nam mladim približevali duhovniki z svojim vzgledom.
Ko sem prvič slišala za skrunitev otrok s strani duhovnikov in zanikanje Cerkve, da to ni res pa čeprav je bilo dokazano mi je pa dvignilo plafon. Kako lahko za nekoga trdiš samo na podlagi vere, da dela dobro. Kdor zagreši zločin ga mora tudi plačati z kaznijo. Pedofili so zame psihioatrični bolniki, ki nikoli ne ozdravijo in takšni so samo za v zapor, da ne oskrunijo še kakšno nebogljeno otroško dušo.
Moji otroci obiskujejo verouk kot nauk Cerkve, ki ne poučuje neresnice. Z njimi se veliko pogovarjam in jim dajem vzgled. Obisk maše pa tudi če ga kdaj izpustimo nimam slabe vesti.
Draga Meri, namen sedanjega pljuvanja po Cekvi je prav v tem, da bi ji ljudje ne zaupali več in zato posledično ne hodili več k maši itd. Namen torej ni v tem, da bi poiskali tiste redke posameznike, ki v resnici to delajo in jih kaznovali ali - še huje - da bi zaščitili žrtrve.Namen vsega je absolutna gonja proti Cerkvi. Mene boli to hudo posploševanje, in na žalost ugotavljam, da je bil namen dosežen. To je povedala Meri - pa še kdo pred njo.
Uf, zelo težka tema; za tiste, ki so bili prizadeti in zlorabljeni in za tiste, ki jim Cerkev veliko pomeni. Je pa potrebno ločiti dva pojma cerkev in Cerkev in potrebno se je zavedati, da ni vsa duhovščina slaba; da so izjeme -tako v dobrem kot tudi v negativnem smislu. Pa tako je, žal, najbrž povsod; doma, v službi, v sosedskem okolju, v državni sferi…
Mi je pa iskreno žal, da ljudje ne znajo oz. ne zmorejo slediti univerzalnemu vzgibu - svojemu lastnemu srcu oz. ljubezni. Namreč, prepričana sem, da takšnih in drugačnih žalostnih zgodb ne bi bilo…
Draga theodora, jaz pa vsega tega dogajanja okrog pedofilije in cerkve ne vidim kot pljuvanje po cerkvi. Če pravosodni sistem poskuša kaznovati povzročitelje kaznivih dejanj, cerkev pa to preprečuje, to nikakor ni pljuvanje po cerkvi. Pravzaprav pa je itak vse skupaj voda na mlin medijem, ki z omenjeno tematiko uspevajo prikovati našo pozornost k sebi.
In osebno nimam nič proti cerkvi, še manj pa proti ljudem, ki verjamete vanjo. Nasprotno, globoko spoštujem vse ljudi - enako. Cerkve kot inštitucije pa ne spoštujem. Osebno v cerkev že lep čas ne verjamem iz veliko globljih razlogov. Ker njen nauk vsebuje nekaj, kar nikakor ni v skladu s ČISTO LJUBEZNIJO. Vsi pa se strinjamo, da je ČISTA LJUBEZEN = BOG. Ljubezen nima nič skupnega z nasiljem nad ljudmi. In ljubezen nima nič skupnega tudi z nasiljem nad najmanjšim delčkom narave. Res smo ljudje visoko razvita vrsta, ampak to nas še toliko bolj zavezuje k življenju v skladu z Ljubeznijo tudi do najmanjšega delčka narave. In ta visoko razvita vrsta danes slepo izvaja grozovito nasilje nad naravo - posebej nad živalmi. In cerkev vse to podpira, čeprav dejanja nasilja niso v skladu z Ljubeznijo…
Nikakor ne želim nikogar obsojati. Vsi ljudje živimo v skladu s tistim, v kar verjamemo. In tisto, v kar verjamemo (naša prepričanja), postane naša resničnost. Dokler na osnovi prejetih informacij ne spremenimo svojih prepričanj. In tu bi lahko cerkev zelo pripomogla k duhovnemu razvoju človeka. Če bi svoj nauk prilagodila tistemu, kar je v resnici učil Jezus. Trenutno pa - žal - počne ravno nasprotno.
hvala Janja B.
ne znam tako lepo napisati kot Biokmetovalec pa tudi ne vem, če sem tako strpna, ker včasih ven udari še kakšna stara šara. No, pa saj spomladansko čiščenje je koristno tako za zemljo kot za nas.
sem pomislila ob Theodorinem pisanju o absolutni gonji proti cerkvi, da je to že malce paranoično. Ko so pred kratkim odkrili primer zlorabe v enem izmed športnih klubov, se ni začela nobena gonja proti vsem klubom. Nihče se ni ustrašil za obstoj klubov in športnih dejavnosti. Enostavno so tipa po hitrem postopku zamenjali in vse bo rešeno po uradni poti, tako kot je treba. Ko je bila pred leti razkrita zloraba s strani duhovnika v naši deželici, so dali njegovi šefi uradno obvestilo, da nimajo nič s tem, ker tega ni počel v službenem času, oziroma pri opravljanju svojih dolžnosti.
Človeku da misliti.
Gonja je res prehud izraz. Če pa ga že uporabljate, pa ni slabo pomisliti še na vse tiste drugačne, ki že leta in leta trpijo gonjo s strani cerkve, samo zato ker so drugačni. Ali samo zato, ker so živali kot se je spomnil na nasilje Biokmetovalec. A ta gonja je pa požegnana?
Če je sistem dober in trden, zakaj bi vas skrbelo, da ga bodo ovčice zapuščale? Če ga zapustijo samo zaradi slabega vtisa, ki ga delajo posamezniki, potem pač niso pravi verniki. Če ga zapustijo samo zato, ker jih drugi pljuvajo in morajo dokazovati svojo držo in jim je to pretežko, potem spet niso pravi verniki.
Vera se živi, ne pa kaže.
Kaj pa vse žrtve pedofilov?
Bo zanje poskrbel Bog? Bo zatekanje k veri odpravilo vse posledice, ki jih nosijo skozi življenje?
Če o povzročiteljih ne bomo odkrito spregovorili, s prstom pokazali na tiste, ki niso vredni, da delajo z otroci, jih primerno kaznovali…bo tega kdaj konec?
Nisem za sežiganje na grmadi, niti obsojanje vsepoprek, ampak nedopustna, skrajno sprevržena in “bolna” se mi zdijo dejanja, ki prizadanejo nebogljene, nemočne osebe, kamor gotovo sodijo tudi otroci. Zakaj toliko gneva tudi nad ustanovo, ne zgolj nad povzročitelji…samo zato, ker cerkev ni javno stopila na stran žrtev, ni pravočasno ukrepala tam, kjer bi lahko, ker je za dejanja vedela.
Nikoli mi ni padlo na pamet, da bi vse ljudi, ki jih povezuje enak poklic, ustanova ali poslanstvo obsojala…etiketirala, a vedno sem na strani žrtev in iskanja poti za preprečevanje kakršnih koli gnusnih dejanj…nad človekom, naravo, živalmi… in si močno želim, da se med njimi nikoli ne znajde nihče, ki mi je ljub. Morda utopično pričakujem, da bodo podobno razmišljali in ravnali tudi ostali.
Biokmetovalec, žal očitno ne ločiš med cerkev in Cerkev … Ko se boš o tem poučil, boš ugotovil, da si ‘Cerkev’ tudi ti, saj si 12. aprila jasno zapisal, da si krščen (prav tako tudi tvoji otroci). Bog absolutno je čista ljubezen, žal pa ljudje pogosto nismo.
Dragica, mislim, da vsi, ki se tukaj oglašamo, obsojamo nasilje in smo na strani žrtev. Zato naj se na storilce jasno pokaže in se jih kaznuje! Ne pa medijsko manipulira s preprosto rajo!
theodora, drži, res ne ločim med cerkev in Cerkev. Ti bom pa zelo hvaležen, če mi razložiš razliko.
Hvala
Biokmetovalec, z veseljem, saj je stvar povsem enostavna. Npr. ljudje so po končani sveti maši šli iz cerkve (stavbe torej!). Medtem ko je Cerkev SKUPNOST, KI JO SESTAVLJAMO PAPEŽ, ŠKOFJE, DUHOVNIKI IN VSI, KI SMO PREJELI SVETI KRST. PO KRSTU SMO namreč POSTALI UDJE KRISTUSOVEGA TELESA, ki je Cerkev.
In ti, draga theodora, mi trdiš, da ne ločim zgradbe in ljudi. Res hvala. No, to je samo tvoje mnenje, do katerega imeš seveda pravico. Hvaležen sem ti tudi za to, da si me spomnila, da sem uradno še vedno član organizacije, ki včlanjuje nove člane brez njihove vednosti. Namesto njih se odločijo njihovi starši, ne da bi sploh (v veliki večini primerov) razmišljali, zakaj so to storili. In prav nikomur vodstvo Cerkve ne pokaže cerkvenih pravil - Zakonika cerkvenega prava.
Me prav zanima, če si že videla to knjigo. Po tem zakoniku človek postane polnoleten pri 14 letih in od takrat naprej sam odgovarja zase in je lahko tudi kaznovan za prestope v skladu s tem zakonikom. Fantje od 14 leta naprej so v primeru zahteve - ukaza vodstva Cerkve dolžni braniti vero RKC kjerkoli v svetu. Če bi vedel tole pred krstom svojih otrok, se za ta korak zagotovo ne bi odločil. In mislim, da tudi mnogi drugi starši ne. Saj se otrok, ko odraste, lahko odloči sam, če oceni, da je to res potrebno.
Sicer pa, če te zanima več o tem Zakoniku, vprašaj duhovnika v svoji fari. Naš duhovnik se mi je najprej zlagal - češ, kaj govorim neumnosti, da ta knjiga sploh ne obstaja, da imamo samo Sveto pismo… šele po dolgotrajnem, vztrajnem in trdem pogajanju mi je uspelo Zakonik dobiti v izposojo za en dan.
Se ti ne zdi, da bi bilo pošteno, če bi starši otrok pred vključitvijo svojega otroka v določeno organizacijo vedeli, kaj so podpisali v njegovem imenu?
Uživaj, theodora. Vse dobro ti želim. In ne pozabi na svojo najpomembnejšo nalogo vsak dan - izbiraj misli, ki te bodo vodile k veselju in radosti in tudi izobilju na vseh področjih življenja.
Bravo, Biokmetovalec!
Biokmetovalec, ne jezi se … Mislim, da ti bodo tvoji otroci nekoč še zelo hvaležni, da si se odločil za tisti korak … Kar se tiče Zakonika, ga nisem nikoli videla, ker po tem ne čutim nikakršne potrebe. Bog je v mojem življenju storil že toliko lepega (in konkretnega), da ne potrebujem nobenih dokazov več, še manj pa papirjev. Lahko sem Mu le neskončno hvaležna! In tega mi ne more nobeden vzeti!
Hvala ti za dobre želje ob koncu pisanja. Tudi jaz tebi in vsem tvojim želim vse dobro, naj vam bo sreča mila na vseh vaših poteh!
Kar težko sem se prebila skozi vse odgovore. Meni se ne zdi, da bo Cerkev iz tega odšla močnejša, pač pa bo vse pospravljeno pod preprogo in utišano na škodo otrok. Draga Marjana, pomisli vendar, da se to dogaja tvojemu otroku, bi bila še vedno tako tolerantna. S tem je otrok zaznamovan za vse življenje. Marsikdo tega v svojih mladih letih ni sposoben predelati in sprejet.i Marija, s teboj se nikakor ne stinjam, si sploh predstavljaš kaka stiska mora biti v otroku, da se zapre in se ne zaupa nikomur. Ljudje pa smo pač taki, da so prepovedane stvari najslajše, zato sem prepričana, da celibata ne bi smelo biti. Vsi smo samo ljudje s svojimi potrebami. Pa še to, kako naj nekdo, ki ni imel izkušenje s partnerskim odnosom uči in daje napotke mladim o parterstvu, življenju. Lepo vas prosim, kot bi agronom, ki ni imel nikoli stika z zemljo učil ljudi saditi krompir?! Tudi sama sem bila pahnjena v Cerkev, vendar v cerkev ne grem, ker pravljice in basni raje berem svojim otrokom iz knjig, ki niso Sveto pismo. Otrok nisem krstila, ker to lahko sami naredijo pri polni zavesti, če seveda želijo. Sama pa se nimam pravice odločati o tem ali bodo v Cerkvi ali ne. TO JE ZAME NASILJE, iZ KATEREGA NI IZHODA! Trdno verjamem v boga v sebi, v energije, univerzum ali kakorkoli mu že rečete in mu skušam slediti. Smilijo pa se se mi ljudje, ki niso sposobni iti po svoji najboljši poti, ki potrebujejo vodenje duhovnikov, da se znajo umiriti.. Med tem vodenjem pravzaprav ne slišijo sebe, pač pa kot ovce poslušajo nauke ljudi, ki delajo drugače (pa spet ne vsi, da ne bo nesporazuma) in konec koncev nimajo izkušenj s pravim življenjem. Podpiram pa duhovnike, ki so ostali “normalni” in imajo ljubice, če že žene ne smejo imeti. Vse to je moje mnenje. Vedno pravim vsak naj hodi tja, kamor želi, ampak povsod se plača vstopnina ali članarna in tudi davke naj cerkev pravično plačuje kot vsi ostali državljani (od plače, prispevkov in gozdov). Državna blagajna bi si temeljito opomogla. Če bi bili kristjani le tisti, ki bi plačevali članarino in ne tisti, ki so samo krščeni, bi bilo kristjanov vsaj dve tretjini manj. Kakšen zakonik neki, saj so duhovniki ja pošteni????, pa pedofili………..pa nihče jim nič ne more, ker so takrat ko jim stopiš na prste ločeni od države, ko pa jim paše, bi najraje imeli verouk v šoli, pa obvezen za vse otroke. V glavnam vse vojne so se začele zaradi vere in nobena ustanova ni bogatejša od katoliške cerkve. Mimogrede ali veste, da je lastnica farmecevtskega lobija, ki nas želi zastrupiti z raznimi zdravili, cepljenji…Prenekatera mamca na smrtni postelji vse premoženje zapusti vaškemu duhovniku, ki ji je pripravjen prisluhniti v teh težkih trenutkih, pa še vse ji bo odpuščeno. NČ JI NE BO ODPUŠČENO, vsak mora sam predelati svoje težave in umreti v miru. Tu ni čarobne palčke s hokus pokusom. Najdite svoj mir kjer koli že in sledite predvsem sebi.
Moja pot v cerkev in iz Cerkve
(prosti spis)
Moji starši so me vpisali v Cerkev. Rada sem hodila v cerkev in s Cerkvijo se nisem ubadala. Nekega dne, ki bi moral biti sončen in srečen pa sem v cerkvi doživela tisto, kar ne bi smel noben otrok. Ko sem se obrnila na Cerkev, se je Cerkev obrnila stran. Zakopala je mojo stisko pod cerkev, svoj greh pa v Cerkev. Tam naj bi ga nihče ne videl in ne verjel. Tako sem nehala hoditi v cerkev in odšla iz Cerkve.
Italijanski menih - nasprotnik papeštva Girolamo Savonarola je zapisal:
“NI JE SLABŠE ŽIVALI OD ČLOVEKA,
KI NE SPOŠTUJE ZAKONOV.”
Pozdravljena gospa Saša
Večkrat berem vaša razmišljanja in potem komentarje.
Ko pa sedaj pišete o cerkvi, oziroma veri, me pa nekaj zelo zanima. Kakor sem prebrala ste ločena in drugič poročena.(ni važno če zopet ločena). Zanima me pa nekaj, ko greste k spovedi in poveste, da imate drugega partnerja, ali vam da duhovnik da odvezo. Znano je, da ženska ali moški, ki ima drugega partnerja velja po cerkvenem pravu za prešuštnika in ne more k obhajilu. Podobno vprašanje je postavila ženska, ki je drugič srečno poročena in ima dva otroka na misijonu Šentjurju in je dobila takšen odgovor. Tudi jaz hodim redno k maši in se mi to ne zdi prav, ker vsak lahko naredi kdaj napako. Kaj pa tisti pari, ki niso bili nikoli poročeni in se potem razidejo in se lahko potem vsak zase cerkveno poroči. Ker ste bolj razgledana v tej smeri vas prosim za odgovor kako ste vi to rešila.
Z leti postajam tolerantnejša do ljudi, ki zahajajo v cerkev, saj je to njihova pravica, kajti - živi in pusti živeti. Sama cerkve pač ne potrebujem, da sem bližje Bogu, ki je tako vseobsegajoč, da je itak v meni ves čas in me ne sodi, ker pač ne zahajam v cerkev. Predvsem se ga - ne bojim. Mu nisem pokorna in vdana. Sva v sožitju, če hočete. Mislim, da bi naj bila vera in Bog eno samo veselje, radost, ne pa mračnjaštvo, ki se je že zgrinjalo in se bo še naprej na cerkev. Ker nisem ovca, ne pustim, da manipulirajo z mano. Se pa sprašujem, če se ljudje, ki vztrajno zanikajo, da je pedofilija med duhovniki povezana s celibatom in svoje prepričanje utemeljujejo z dejstvom, da so med pedofili tudi poročeni očetje, ki pa da - bojda - imajo urejeno spolno življenje ( a res? zakon še ne pomeni urejene spolnosti), zavedajo, da, če pedofilija NI povezana s celibatom, potem šele lahko govorimo o sprijenosti, o sprijenosti prav posebne vrste. Kajti, pedofila - v nasprotju s posiljevalcem, ki mu je spolnost menda sredstvo za ponižanje žrtve - vodi menda seksualni nagon (seveda sprijen, tu ne morem, da ne bi sodila), seksualni nagon pa je v vsakem od nas. In tisti, ki celibat izključujete v povezavi s pedofilijo, se lahko samo zamislite, kajti če duhovnik pedofil ne počne tega ostudnega dejanja zaradi želje po spolnosti, zakaj potem to torej počne? Ker je sprijen kot osebnost. In taka osebnost nima kaj početi med verujočimi, ki so mu podrejeni (so se pač tako odločili) in velikokrat popolnoma vdani (sama pač nisem taka, a jih skušam razumeti). Zločin je zločin, a ne moremo mimo olajševalnih okoliščin, pa naj se nam zdijo še tako krivične, kadar želimo npr. morilca obsoditi za vsako ceno (kje je tu krščanski nauk?). A meni se vendarle zdi, da se moramo pri duhoviku pedofilu - poleg tega, da je njegovo dejanje itak ogabno - spraševati še o njem kot o človeku. Kakšne kvalitete sploh še ima kot - človek? Pedofilija je eno najbolj umazanih dejanj, ki ga odrasli lahko naredi. Že, če se dogodek zgodi “le” enkrat, je za žrtev zaznamujoč za vse življenje. Ko pa pomislim na otroke, ki se jim to kontinuirano dogaja, ker so ugrabljeni in za vedno prepuščeni pedofilskim pošastim, me ima, da - znorim… “Navaden”, “naključen” pedofil je iztirjenec, duhovnik pedofil (ali učitelj pedofil ali starš pedofil) pa je iztrjenec na kvadrat, ker tak človek, ki bi naj služil drugim, ki so mu dani v varstvo, ki mu starši zaupajo svojega otroka in so že v startu prepričani, da bo otrok tam varen, tak človek pa bi se moral res vprašati, zakaj ga je Bog zapustil. In mi vsi, ki bi ga, če ne že dali v osamo, da ne bom zdaj spet jaz sodnik, bi ga morali vsaj odločno zajeziti pri njegovih bodočih poskusih teh tako ostudnih dejanj. Odločno. Počistiti ne le Slovenije, očistiti take ljudi in jim tudi pomagati. Ker si sami očitno ne zanjo niti z božjo pomočjo. Samo obsojati jih, to bo veliko premalo. A kako spreobrniti pedofila? Ne vem. Mislim, da je to služba za psihoterapevte, psihiatre, ne za Boga. Ta je pedofilu že zdavnaj obrnil hrbet, očitno. In sprašujem se, zakaj sploh pedofilija? Menda pa ja Bog ne potrebuje take izkušnje, da bi jo dobil skozi človeka? Menda pa ja skozi umazanega človeka, ki povzroča obče trpljenje drugih na planetu, že itak dobi zadosti podobnih izkušenj?
Štrikarica, sama precej podobno razmišljam kot ti in ravno zato sem šla svojo pot, ker tudi sama živim v sožitju s svojim Bogom. Se pa ne morem strinjati s tabo, ko vernike poimenuješ ovce in si do njih žaljiva. Vidiš, v tem sva si pa različni. Jaz pa spoštujem vse ljudi, ne glede na to, v kaj verujejo in kam zahajajo. Medsebojno spoštovanje in toleranca se mi zdita ključnega pomena. Seveda pa pričakujem tudi od tistih, ki hodijo v cerkev, da ravno tako spoštujejo mojo odločitev, da sem odšla po svoji poti.
Sedaj pa bom napisala še nekaj o pedofiliji, čeprav sem se tukaj že izrekla, vendar se bom še enkrat, ker si me ti s svojim pisanjem izvala. Sama si namreč prepričana, da je pedofilija povezana s celibatom, jaz pa sem napisala ravno nasprotno in še zmeraj tako trdim. Sedaj pa bi želela še bolj detaljno pojasniti, zakaj tako trdim in mislim. Če bi bila pedofilija povezana s celibatom, potem bi bili vsi, ki so zavezani celibatu, pedofili, kar pa seveda niso. Če bi bila pedofilija povezana s celibatom kot vzročna povezava za pomanjkanje spolnih aktivnosti, potem bi bili pedofili vsi, ki so zavezani celibatu in še kar precejšen odstotek ostalih ljudi, ki zaradi takšnih ali drugačnih razlogov nimajo urejenega spolnega življenja, ali pa ga sploh nimajo. Sem lahko vštejemo mnoge samske, ki si ne uspejo dobiti spolnega partnerja, vdove in vdovce, razvezane ljudi, ki še nimajo drugega partnerja, ljudi, ki si zaradi bolezni ne morejo dobiti partnerja in ne nazadnje tudi mnogo ljudi, ki so poročeni samo na papirju, dejansko pa nimajo kvalitetenega spolnega življenja. Pa mislim, da bi lahko sem vštela še kakšno kategorijo. Potem bi bil pedofil lahko praktično vsak v določeni dobi svojega življenja. Najbrž se je že vsakdo izmed nas kdaj znašel v obdobju, ko ni imel spolnega življenja, vendar se je vsak znašel pač po svoje. Ne moremo namreč tako zelo posploševati. Pedofili so ljudje, ki imajo drugačne potrebe od nas in to nima vzročne povezave s tem ali imajo urejeno spolnost ali ne. Je pa to huda motnja, ki se je verjetno ne da pozdraviti, verjetno tudi s psihoterapijo ne. Ne vem, samo ugibam. Zdi pa se mi potrebno, da se take ljudi primerno kaznuje, zapre in kasneje, po prestani kazni, odstrani od otrok.
So pa to izredno težke teme in zato ne želim, da se jih zbanalizira in posplošuje, kar pa se je tukaj v nekaterih segmentih pisanja nekaterih pisočih že zgodilo.
Johanca, ti me pa vedno znova in znova presenečaš s svojim pogumom.
Spoštovana Janja B.
Žal mi je, če ste razumeli, da SAMA povezujem celibat in pedofilijo kot posledico le - tega. Morda sem se slabo izrazila. Nič ne opravičuje pedofilije, želela sem le nagovoriti tiste ljudi, ki zelo stopajo v bran cerkvi, kadar se kdo od drugače mislečih obregne ob celibat, ki res ni naraven, ampak v cerkvi je zapovedan. Nekaj povsem drugega je, ko je človek vanj nekako vržen zaradi neurejenega spolnega življenja (najbrž je začasen celibat trenutno samske ženske ali moškega boljša izbira, kot pa zavoljo zadovoljitve lastnih spolnih želja iskati spolnega partnerja, ki pa je - poročen!, če trenutno neka samska ženska/moški pač ne najde ustreznega samskega partnerja, ki bi se (topogledno) vsepogledno ujel z njo/njim). Celibat v cerkvi pa je zapovedan. Zato nikakor ne mečem v en koš vseh ljudi, ki niso spolno dejavni. Opažam pa, tudi v medijih, da, kakor hitro, kot sem že omenila, neverujoči (morda tudi verujoči, ne vem) vlečejo vzporednice s celibatom in posledično pedofilijo, zagovorniki cerkve odločno zanikajo povezavo. Zgolj slednje sem nagovorila. Kajti, čeprav za pedofilijo ni opravičila, bi bilo morda, zgolj morda, razumljivo, da celibat morda vodi v to. A ker nisem prepričana, da je vse tako preprosto, sem razmišljala o tem tako, da, če je duhovnika vodila pri tem lastna, osebnosta sprijenost, potem je to še huje, kot če bi ga vodil celibat. Ker, celibatu se lahko človek odreče, če pa je človek pokvarjen v sami svoji biti, je pa potrebnega mnogo več dela na sebi, če je tukaj sploh kakšna rešitev. Psihoterapijo in njej podobne veje sem navajala le zaradi upanja, da bi se pedofilija lahko nekoč trajno in dokončno končala. Pa se boljim, da se ne bo. Nisem pa prepričana, da bi omenjeni načini res pomagali. Ampak, zgolj kaznovati je pedofila premalo. Seveda naj za svoje dejanje odgovarja pred zakonom, vsak, ki to stori. Zato zakone imamo, da bi naj vzpostavljali nek red. Ne trdim, da je celibat, kot ga imajo znotraj cerkve, kriv za pedofilijo. Res ne bi želela, da me razumete tako, pa čeprav menim, da zapovedan celibat ni naraven. Reči hočem le, da je duhovnik - pedofil, starš -pedofil, učitelj - pedofil, vzgojitelj - pedofil le nosilec še večjega greha, kot, če hočete, navaden smrtnik. Od vseh naštetih ljudi namreč starši, ki jim zaupamo svoje otroke, kaj takega še najmanj pričakujemo. Zato je zloraba otrok s strani takih ljudi še toliko večja. Glede ovc pa - omenila sem tudi manipulacijo. In ne recite, da cerkev z ljudmi ne manipulira. Seveda ne samo cerkev, tudi politika.
Ja Pepi, taka je doktrina, kajti ženska mora trpet in je ustavrjena za trplenje… Nisi vedela tega?
In vsak papež je jezusov naslednjik na zemlji, nisi vedela tega ali celo to, da dobi po smrti enake naslove kot rimski cesar-blaženi? Ah veste kaj, ni vam treba verjeti vsega, kar zinejo ti cerkveni velikaši, raje pomislite na to, kar je rekel Jezus, verjemite v dobroto in nehajte imeti slabo vest, ker papež misli drugače. Se ne bi enkrat raje vprašale kaj si misli Bog? Mislim, da se vsi tisti, ki so v njegovem imenu bogateli in bogatijo še danes pri njemu bolj salabo zapisani. In tudi vsi tisti, ki so se spravljali na nedolžne otroke tudi. Pa še nekaj, če si tiho in ne poveš si prav tako kriv in to pred Bogom.
Pepi nisem želala žaliti tebe, le jezi me, ker so njihove besede vedno tako svete.
Spoštovana Šrikarica!
Te bom kar tikala, pa to ne pomeni, da te ne spoštujem, vendar se nekako vsi, ki pišemo na forum ali blog, tikamo.
Očitno je prišlo res do nesporazuma. To je pa tako: ti si točno vedela, kaj imaš v mislih, jaz pa sem te prebrala tako kot pač sem te. Vidiš, včasih je verbalna komunkacija boljša kot pa branje že napisanega, pa vendarle se bova na koncu sporazumeli. Očitno precej podobno razmišljava, le mogoče za odtenek drugače. Kot sem že v mojem prvem prispevku na to temo napisala, sem tudi jaz za to, da se odpravi celibat, pa vendar sem še zmeraj mnenja, da to ne bi odpravilo problema pedofilije, ker še zmeraj mislim, da ima pedofilija vzroke drugje.
Kar se pa manipulacije tiče, imam pa jaz malce drugačno mnenje kot ti. Sama menim, da si svojo pot izbiramo sami, in če nekdo želi pripadati neki instituciji in njemu podobnim ljudem, potem naj tako tudi bo. Jaz vem, zakaj sem se odločila za mojo pot. Meni osebno ta način in ta moja pot nudita več kot mi jo je prejšnja. Kar pa ne pomeni, da bi ta ista pot nekomu drugemu nudila ravno tako kot meni, zato drugim prepuščam, da se odločajo tako kot sami čutijo.
Se oglašam še enkrat: očitno je prišlo do napake. Želela sem napisati Štrikarica, pa mi je zmanjkala ena črka. Oprosti.
Primer pedofilije ste, (izvirno in dokaj strpno), osvetlili iz vseh strani. Z užitkom sem prebrala. Naj postavim piko na i .
Neki duhovnik,(ime sem pozabila), je zapisal:
Če bi bilo CERKEV mogoče uničiti bi jo duhovniki v dveh tisočletjih,zaradi svojega življenja sigurno uničili. Pa jo niso in tudi ta afera jo ne bo. Zakaj JEZUS je rekel:
JAZ SEM Z VAMI DO KONCA SVETA i
Mir in vse dobro.
PS. tista “ovca” me je pa prizadela.
Nekaj besed o celibatu.
Krščanski celibat ni zavračanje spolnosti. Beseda celibat, žal, velikokrat ne vzbudi tega globljega pomena. Je negativen izraz v smislu, da označuje, česa človek ne počne. V nasprotju z razširjenim mnenjem, Cerkev nikogar ne sili v celibat. Če bi bil kdo v to prisiljen, ne bi bilo nič bolj legitimno, kot če je nekdo prisiljen v zakon. Zato celibat ni vzrok spolnih motenj. Vzrok le-teh je greh.
Tudi sama poroka ne ozdravi motenj na področju spolnosti. Ozdravi jih Kristus. Če bi duhovnik ali katerikoli moški hotel iti v zakon z globoko zakoreninjenimi spolnimi motnjami, bi svojo ženo obsodil na življenje spolnega popredmetenja. Poklicanost v zakon in poklicanost v duhovništvo izvirata iz izkušnje odrešene spolne želje. Klic v celibat ni samo stvar formacije, apmak transformacije-preoblikovanja. Za takega človeka žrtvovanje spolne združitve postane ne samo mogoče, temveč tudi privlačno. Naj razume, komur je dano.
Poročenost in celibat se v pomembnih točkah razlikujeta. Vendar se te razlike med seboj ne izključujejo. Obe poklicanosti, vsaka na svoj način izražata poročno ali zakonsko ljubezen, ki vodi v popolno podaritev samega sebe. Poleg tega rodovitnost v otrocih poročenih oseb pomaga moškim in ženskam v celibatu, da se zavedajo, da so tudi sami poklicani k duhovni rodovitnosti. Iz tega sledi naslednje, če bi kdo hotel izbrati to poklicanost iz strahu ali zavračanja spolnosti ali zaradi globoko zasidranih ran, ki bi mu preprečevale zdravo poročeno življenje, to ne bi ustrezalo klicu v duhovniški poklic. Bistvo jr v tem, da nas naša spolnost kliče, da se razdamo v ljubezni, ki daje življenje. Kdor je v celibatu, ne zavrača tega daru, pač pa ga živi na drugačen način.
Marijana, to pa ne bo držalo. Duhovnik je zavezan celinatu, celibat je pravilo. Spolnost je človekova potreba… Poznam vas, kjer ima kar nekaj otrok podoben nos lokalnemu duhovnku (zelo posplošeno, se razume) a to je pa prav, da narediš otroka, ki ga ne smeš priznati in je potem tak otrok zaznamovan za celo življenje.
Se pa strinjam, da se čemu takemu lahko zaveže le vsestransko razvita oseba, zelo malo ljudi je takih, še posebej pa se mi zdi, da vse stransko razvita oseba ne bo trdila, da je samozadovoljevanje ne naravno.
Narava tudi pri duhovnikih dela svoje, zame je celibat pohabljanje človeka (tudi Dr. Rugelj je trdil tako) in mati cerkev na tak način pohablja na tisoče moških in žena. Eden od razlogov zato je, da vso duhovnikovo premoženje ostane v rokah, saj veš koga. Nič nimam proti veri proti cerkveni organizaciji pa veliko, žal.
Sem po današnji oddaji, utrujena, a vesela in zadovoljna, ko berem, kako je uspela današnja akcija čiščenja Slovenije. Še bolj pa sem vesela, da je debata na blogu enkrat izjemno na nivoju, zelo konstruktivna, brez žalitev… Skratka-to je to!
Pepi-jaz sem cerkveno poročena prvič, v prvem zakonu nisem bila. Zato ne vem, kako to rešiti. In ja, človek se lahko zmoti oz. ne preraste vzorcev in potem ponavlja razred. Če tega zakonca ne storita skupaj, eden pač nekje ostane in drugi čaka. Ali pač? Ne vem.
Smo pa pri pedofiliji. To, da je ta motnja, če se milo izrazim, povezana s celibatom, tega pač ne verjamem. Vzroki so drugje. Ampak-učitelji, duhovniki in vsi ostali, ki delajo z otroki-ti bi morali biti s svojih položajev TAKOJ odstranjeni. In kaznovani.
Moje mnenje pa je, da je v tem primeru celibat zelo povezan z motnjo pedofilije pri omenjeni “družbi”.
Seveda ne mislim, da obstaja neposredna povezava (celibat-pedofilija), ampak v smislu če bi bil celibat obvezen npr. pri delu na “kmetiji” bi se spravili pa na živali, oz. kar je pri roki.
Celibat je enostavno prehuda zadeva za moško telo. Če ne kaj drugega, pa “mokre sanje” (vemo zakaj do njih pride) spomnijo duhovno družbo na osnovne potrebe telesa. In počasi, počasi stvari krenejo po svoji poti…
Ne predstavljam si pritiska človekovega telesa in na drugi strani “službe” ki tisto prepoveduje… strašno…
Matej in ostali, lahko nas tisočkrat zbriše in obdrži samo tiste, ki ji kimajo. Ker jo poznam sem shranil kar sem napisal:
Saša! Prenehaj lagati ljudem in sebi. V krščanstvo ne verjameš več! Ti nočeš prerasti vzorcev. Padla si na nivo, na katerem si bila pred desetimi leti, ko sva se spoznala. New age, ženski egoizem, svoboda… Nehaj ljudem prodajati, da se je za družino treba boriti itd. Za družino se borim jaz, ti pa kot praviš,
potrebuješ čas zase, da se lahko najdeš. Podpiral sem deset let tvojega iskanja, ti stal ob strani tudi, ko so ti bližnji obrnili hrbet. Vabil sem te k trem duhovnikom na pogovor, pa si vse zavrnila. Zdaj je pa res že skrajni čas, da se resnično najdeš. Bodi poštena do ljudi ali pa jim ne piši!
Trenutna tema je verjetno le povod za temelj, da boš lahko elegantno iztopila iz krščanskega sveta. S krščanskimi vrednotami se ne da manipulirati. Jaz sem storil veliko napako in to priznam. Kako boš povedala vsem množicam ljudi, ki so te poslušali na pričevanjih o tem kako je družina najpomembnejša, da je zate bolj pomembna osebnostna rast? Da mora zaradi tvojega iskanja identitete oditi še en moški, še en oče. Tokrat ne! Moje družine ne boš razbila! Podpisala si dogovor o skupnem skrbništvu, to je vsaj najboljša rešitev v najslabšem. Vzemi si čas zase, pojdi v Medžugorje, na potovanje ali živeti z ločenimi “prijateljicami”, kamorkoli si pač želiš. Želim ti, da si srečna.
Prav. Ne bom izbrisala. Pa se sramoti. In tudi komentirala ne bom več.
Večkrat sem ti že rekel, da ne piši o meni (nama).
Tvoje pisanje o družini ali veri je enako, kot bi jaz solil pamet o zvestobi. Bodi poštena! Poišči se že enkrat.
… veliko razmišljam o napisanem…ni mi dalo miru, kar je Tilen danes zjutraj napisal nekje okoli 7ure, pa je izginilo in sedaj je zopet tukaj…več- kot- očitno je, da si imata še zelo veliko za povedati…in več - kot- očitno je, da ima vsaka življenjska zgodba več plati…Obema želim, da sta SREČNA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Draga Saša in Tilen, Že od zjutraj sem zbirala pogum, ali naj se oglasim ali ne. Pa se - kot kaže - drugi ne upajo, se bom pa jaz. Niti najmanj se ne mislim vtikati v vajin odnos, niti vsega skupaj ne vidim kot neko sramotenje enega ali drugega. Življenje je zamotana zadeva, vsakdo od nas je že doživel stvari, ki jih je zase najmanj pričakoval. In kdo si upa zase dati roko v ogenj, da nečesa ne bo storil oz. se mu ne more zgoditi? Včasih se pač znajdemo v situaciji, ko ne vidimo izhoda … Oziroma ko ga sami pravzaprav sploh ne moremo najti … Pišem zato, da povem, kaj v taki situaciji storim sama. Zase ali pa za koga drugega, če me prosi za pomoč. Grem v Medžugorje … Mama Marija vedno pomaga!
Prav zares bi želel podati povsem neobremenjen komentar na izvorno Sašino razmišljanje, pa ne morem. Jasno, da se v odnos družine (para, ki je poročen in se razhaja) niti približno ne želim in nočem interpolirati, kaj šele postavljati na katerokoli stran. Moje skromno mnenje je, da si Saša, posredovala vse svoje žensko in materinsko bit v kontekstu izganjanja spolnih zablod ljudi, ki bi naj predstavljali/p Velikega Arhitekta Vseh Svetov k Zemlji na tisto pravo stran - ne slepimo se, obstajata le dve plati - ni vmesne, Tilen tebe pa nekako pomilujem in svetujem kakšen povsem solističen obisk v gozdu, ko ni nebodigatreba človeške, sploh slovenceljske populacije, v bližnji okolici. Saj se okvirno, kot moški, strinjam s tvojimi razmišljanji in te razumem, vendar ne sodijo v kontekst, kot ga je načela Saša. Nikakor. Užaljenost moškega ega, poizkušanje razumevanja dogodkov, ki so se zgodili na transparentnejši način, iskanje poti, pometanje pred pragom, hm - pogovor, odprtje srca in duha kateremu od nemetonov, morda bi bilo nadaljevanje končanja dosedanje poti ob klesanju svojega kamna v drugi smeri post festum lažje? Veljalo bi poizkusiti. Pravzaprav je eden od zgornjih komentarjev - v smislu vajinih vsebinskih razgovorov - povsem na mestu. In vendar, kdo sem, da sodim o tuzemeljskem življenju dveh, katerih skupna pot je očitno zaključena? Zaključil bi, da z dejstvom katolika, kar sem in, kot Cerkev razumem. Ta je, kolikor so dostopni podatki, najstarejše podjetje na svetu in je izumilo, sicer nikoli patentiralo marketinga kot gospodarske panoge in v tem kontekstu bo vedno samo sebi predpisovalo kriterije obnašanja do navadnega plebsa, nas. Primer: templjarski vitezi, vse zadnje vojne na Bližnjem Vzhodu, itd. Židje se politike, lokavstva, prestreljenosti družbe s službami informativnega značaja, gospodarjenja, itd. lahko od cerkvenih dostojanstvenikov le učijo. Podobno velja za ves jus, da ne omenjam težavnih pederastov, ki jih nikoli, razen z redkimi izjemami, povsem njihovih internih političnih zgodb, ne bodo resneje obtožili. Enkrat RKC, vedno RKC.
Skratka, Saša in Tilen, pot je, le poiskati jo bo treba. Z žalitvami se ne bo doseglo ničesar in zavedajta se, da Sonce vzhaja na vzhodu.
Predlog… Zaprita se v sobo in se zmenita… Očitno si imata veliko povedati in veliko odmeriti… In potem se razidita kot dva odrasla človeka. Veliko sreče obema
Ojla!
Kar nekaj dni nisem pogledala, kaj se dogaja na Sašinem blogu in glej ga zlomka, danes ugotovim, da se pod mojim imenom oz. psevdonimom pojavlja še nekdo - izjave, napisane 16. aprila ob 20.53 niso moje - samo toliko. “Pepi” - pa zakaj ravno ta psevdonim?
O, pa še to. Ob tem, da se je pod mojim psevdonimom pojavil nek drug osebek, me zanima, ali je Tilen res Tilen in ali je Saša res Saša. Mi lahko pomagate rešiti to uganko - bo vsaj nekaj pametnega rešeno.Kar zgrozim se, da pomislim, kako lahko je ukrasti identiteto in jo prilepiti tam, kjer ti trenutno paše oz. pride prav….
Ko berem vse tole, se tudi poslavljam od vas. Je pisanje sem gor kot luštna igrica, ki pa vseeno ukrade kakšen bolj pomemben trenutek. To sem premišljevala včeraj ob pobiranju smeti. Malo nasmetimo, malo pospravimo, malo pihnemo prahu drugemu v glavo, malo čistimo po svojih predalčkih ali pa postavimo topove in streljamo. Je tudi spoznavanje ljudi in človek nehote pomisli “vau tale mi je pa všeč, kako razmišlja” ali pa “katera kura je pa to”. Kje pa, da bi sodili, en sam mir nas je :-).
Zaradi našega pametovanja ne bo nič manj pedofilov in nič manj žrtev. In v vseh aferah, takšnih in drugačnih so otroci vedno samo kanon futer. Pa naj gre za pedofile, pijance ali ločene. To me še najbolj žalosti. Ker odrasli vedno samo govorimo, bolj malo pa naredimo. Bolj je važno, kdo ima prav, kot skupne rešitve. Bolj je važno, kdo je zasral kot pa, kako lahko to rešimo, da bo čim manj škode za otroke. Pri zlorabah otroke sprašujemo, zakaj nisi povedal-a, zakaj si bil-a tam in kaj ti je delal. Jako koristna vprašanja za otroka…
Iz tega se naredi super zgodba, ki se dobro prodaja. Ampak kje je korist otroka, kje je njegovo otroštvo, kje je milo, ki bi opralo to svinjarijo z njega? Kje bomo našli dovolj terapevtov, ki bi sploh hoteli slišati vse to? Če bodo imeli srečo, bodo pri pedopsihiatru na vrsti vsake dva meseca eno urco? V tem času bo pedofil imel več obravnav, popravljene zobe, delovno dobo pa še kakšno odškodnino od časopisa, ki ga bo tožil. Če bo sploh prišel do aresta. Kako bomo naredili varno okolje za vse otroke, ki ne verjamejo več odraslim? Ali nam je res mar za otroke? Ne delajmo si utvar, da otroštvo kradejo samo pedofili. En kup otrok sem srečala, ki so imeli ravno tako prazne poglede, pa niso bili zlorabljeni. Bili pa so uporabljeni. Odrasli smo pač mojstri, znamo z besedami, znamo z orožjem, znamo s čustvi, znamo z ljudmi…
Take so moje misli na vse tole. Na nikogar ne letijo in na vse nas letijo. Da bi nam bilo zares mar.
Johanca, najprej se opravičujem vam, ker nisem zadnjič pomislila na vas. Vem pa za primer krive obtožbe. Ne zagovarjam tiste duhovnike, ki so se spustili tako nizko in mi je žal za vsako žrtev takih in podobnih podlih dejanj s strani kogarkoli.
Moje nadobudne dekice pa so hodile na večdnevne duhovne vaje in z mladimi romale v Međugorje, od koder so se vračale nasmejane, srečne in vesele. Kako lepo in sproščeno je bilo življenje z njimi tudi doma. Danes imajo svoje družine in se z vnučki vračajo v naš dom in nam je lepo.
Živimo na deželi, kjer so naše cerkve ob nedeljah polne. Našo in sosednje župnije vodijo dobri duhovniki in ne zdi se mi pošteno do njih, da se zaradi nekaj slabih vse meče v isti koš. Kolikokrat so prav oni rešilna bilka nekomu v težkih trenutkih. Ko bi se pri nas govorilo in pisalo o tem, koliko dobrega naredijo duhovniki, bi bilo javno mnenje o njih drugačno.
Še nasvet Saši: Svetujem romanje v Međugorje, ker vem za več primerov, ki so se ravno preko te poti lepo rešili. Še vedno pa mislim, da bosta največ naredila, če bo vama uspelo rešit vajin zakon. Vajini otroci bodo tega zagotovo najbolj veseli in zato bolj srečni. Po tej poti vem, da je tudi odpuščanje možno.
Srečno!
Ma, ja Tilen, veš, mi ta pametni brez tvojega pisanja tako vemo kako stvari stojijo. Kdo je velecenjena ga. Saša, kakšne bučnice lušči tule nevednim in vsem, ki nimajo lastnega jaz-a in jo častijo. Samo žalostno je, da je njeno iskanje SEBE povezano s toliko žrtvami. Najpamentneje, da zapre ta blog, samo kaj, ko ne more brez aplavzov in brez tega, da išče kje boš še kak euro zaslužila. Menim, da se na ta način nikoli ne bo našla. Namesto, da visi za računalnikom in čaka, da polni svoj ego z aplavzi, naj se raje z otroki ukvarja.
Jaz predlagam raje Španijo - Camino, samo menim, da ni sposobna, da bi šla tja iskat sebe. Bi ji pa sigurno koristilo.
Vedno mi je zelo žal in me boli pri srcu, ko pomislim na otroke tistih staršev, ki se razhajao.., da poslušajo ali pa berejo nepremišljene besede. Mislim, da so otroci vedno plod ljubezni in si ne zaslužijo tega… V spoštovanju do njih jim prihranita bolečino v njihovih srčkih..
Se opravičujem. Ne berem vseh Sašinih komentarjev, da bi vedela, ali je še katera druga pod imenom Pepi. Jaz sem sicer Jožica in mi je všeč ime Pepi, tudi ljubkovalno me tako kličejo. Zato sem ga tudi uporabila. In ubljubljam, da ga ne bom več. Sašin odgovor me pa ni poponoma prepričal. Tako kot je verna, pa ne ve kaj je prav in kaj ne ( po cerkveno). In tudi njena vest ji nebi smela dopuščati, da hodi k obhajilu. Tako pa dvomim v njeno krščansko poštenost. Vem, da se sedaj govori o pedofeliji, ampak ona je tako samozavestno napisala, da bo še naprej hodila k obhajilu!. Tudi zaradi takšnih ljudi, cerkev izgublja svoje dostojanstvo.
Pozdravljen Tilen, Saša in ostali!
Jaz ne poznam osebno nobenega. Ne Saše, razen iz medijev, ne tebe Tilen. Vsak ima napake in pomanjkljivosti. Pa vseeno se moram Tilen žal postaviti v bran Saši. To pa iz preprostega razloga - tudi mene je mož prevaral. In vem, kako hudo to boli. Kako hudo je to. Nihče na tem svetu nima pravice tako hudo prizadeti drugega, še posebno pa ne mamico svojih otrok. To je sporno. Iščemo se pa vsi na tem svetu. Prav vsi imamo momente, ko se vprašamo o smislu tega in onega. Lej, jaz sem ostala z možem. Še vedno smo družina. Brazgotina pa bo ostala za vedno. Postala sem drugačen človek. In kaj si mislil, ko si varal? Ko si izdajal svojo kri? In se vračal nazaj od ljubice k družini? Če je bila Saša tako neznosna, tako grozna, bi se ločil od nje. Zakaj si se odločil z njo imeti kar tri otroke? Potem si tudi ti neodgovoren. Ne razumem kaj vleče človeka da prizadene tiste4ga, ki bi ga moral najbolj ščititi. Kako je to sploh mogoče. In sedaj se boriš za otroke, za družino. Kaj je nisi izdajal? Seveda si zaslužiš še eno priložnost. Tudi jaz sem jo dala možu. Samo potem raje ne piši takih stari sem, ampak rešuj, kar se rešiti da. Prosi ženo odpuščanja, pojdi na kolena, daj ji vedeti da razumeš da je prizadeta, izdana. Da ji boš pomagal najti samo sebe, kajti ob taki izdaji je obupno. Ko se je meni to zgodilo Tilen, se spomnim, da sem se ulegla na kavč tudi preoblekla se nisem, bila sem totalno brez moči. Otroka sta plezala po meni, me božala, jaz pa sem bila grozno nemočna. To ti pišem zato, da se boš vsaj malo zavedal, da si stvar fino za….. Zato rešuj, se ponižaj, naredi karkoli, le da opereš sebe pred ženo in otroci. S takim pisanjem sigurno nisi na pravi poti. In kaj aboš otrokom dejal čez čas? Ko se bodo iskali na tem svetu? Ko ne bojo našli toplega zavetišča in bog ne daj potrditev iskali drugje? In ti tudi ne boš vedno mlad. Konec koncev sva istih let.
Si boš odpustil?
kljub temu srečno
Andreja, zelo dober zapis ….. Da misliti.
Saša in Tilen, Andreja je povedala vso RESNICO, ki ji je za verjet zato, ker izhaja iz lastnih izkušenj. Ravnajta se po njenih nasvetih, predvsem pa svojih težav ne rešujta v javnosti.
Še iz mojih izkušenj; nekateri ljudje se vse življenje iščemo, drugim se to ne zdi potrebno, eni kot drugi imamo pravico živeti tako kot se nam zdi prav. Zelo težko pa je voziti v paru dvema človekoma, ki se v tem zelo razlikujeta, za to je potrebno veliko strpnosti.
Te strpnosti in veliko modrosti vama želim pri reševanju vajinih težav.
MISLITA PREDVSEM NA OTROČKE 1
ZDRAVO SAŠA IN TILEN
Tudi jaz sem si rekla, da se moram oglasiti. Situacija v kateri sta se znašla ni za nobenega od vaju rožnata. Čeprav sem na Sašini strani, vem ,da tudi tebi Tilen ni lahko. Vsi te obtožujejo , grdo gledajo, … Ne vem kaj pomeni biti prevaran, vem pa da mora to zelo boleti. Mislim da bi se moral res zelo pokesati pred Sašo in morda ti bo kdaj oprostila, pozabila pa najbrž ne bo nikoli. Po drugi strani pa vem, da morata za vse biti dva , pa naj bo to kaj dobrega ali pa slabega. Obema želim veliko sreče!
Jaz mislim tako: nobena prevara ne sme služiti kot večni izgovor za slaba dejanja! O tem sem že, zato zdaj ne bom, da ne razvrednotim spodaj napisanega.
Vsekakor pa nobena stiska ali kakršnokoli dogajanje ne sme biti izgovor za prevaro! Povedati se da drugače. Varanje je zagotovo najslabša izbira “reševanja” in najbolj boleča izkušnja za vašega partnerja. Vem in mi je zelo žal! Žal je tako, da sem moral skozi to tudi sam, da se tega zares zavedam. Iskreno mi je žal!
Saša, prosim te, Oprosti mi.
Ženski s katero bom plul skozi življenje, tega zagotovo ne bom več storil!
Jaz pa mislim tako, ko to bere,. Zaradi tega varanja ne bi bilo treba zganjati takšnega cirkusa. Tilen je priznal, se pokesal, in menim, da bi morala iti Saša preko tega, s tem bi bila velika. Zaradi otrok bi morala to prenesti dostojanstveno. Splača se potrpeti.
Ljubezen vse premaga in če je res kdaj bila, lahko to zdaj tudi zgladita. Poskušajta. Oba se malo potegnita nazaj, zazrita se vase in stopita nazaj na skupno pot.
Pa srečno.
Tudi jaz na svoji koži nisem občutila varanja. Ne vem kako bi v primeru prevare reagirala, zato ne morem o tem pisati. Dejstvo pa je, da moramo najprej odpustiti sebi, da lahko odpuščamo drugim. Že sam stavek je zapleten kaj šele lahko uresničljiv. Kaj narediti v vajinem primeru pa najbolje vesta sama. Naj vrže kamen tisti, ki je brez greha. Vse dobro!
Zares pretresljivo, kar spremljamo na tem blogu… včeraj in danes. Zgodba, kot jo piše življenje. Tilen je dokazal, da je zrel človek! Čeprav je storil ‘napako’, jo prizna, obžaluje, prosi odpuščanja… Več kot to ne more storiti, saj mu hkrati ni vseeno za otroke. Saša, vsi vemo, kako pošastno težko je odpustiti - brez božje pomoči se to enostavno ne da - ampak verjemi, da je to edina prava pot. Nova oddaja od tebe zahteva velike napore, hkrati pa od tebe tudi terja, da si všečna tako enim kot drugim, in največja nevarnost v taki situaciji je prav v tem, na kar je včeraj opozoril Tilen - da boš padla na nivo, na kakršnem si bila pred desetimi leti, new age, ženski egoizem, svoboda … Oprosti, če ti solim pamet, ampak ni mi vseeno za vas. Ena od mojih prijateljic je imela podobne težave, a se ni vdala in danes sta z možem še vedno poročena, otroci so zrasli brez prevelikih travm, onadva pa spet srečno zaljubljena. Moč ‘hudega’ je v teh časih nepopisno velika, največja zmaga je razbiti lepo družino. Bili ste - in ljubi Bog pomagaj, da bi bili spet! SREČNO!!!
Ne gojite upanja. S Sašo sva se razšla.
Ne morem, da se ne oglasim še jaz. Tudi sama nimam tovrstnih izkušenj, zato ne morem biti dovolj pametna. Dejstvo pa je, da sta oba imela svoj ego previsoko. Nista se znala v pravem trenutku približti drug drugemu. Nista znala oprostiti sebi, kaj šele partnerju. Nimata rožnate situacije, ampak nikoli ni prepozno, nikoli. Usedita se skupaj, vzemita si čas, se pogovorita, predvsem pa se POSLUŠAJTA. POVEJTA DRUG DRUGEMU LE STVARI, KATERE BI ŽELELA, DA JIH DRUGI POVE TEBI v podobni obratni situaciji. Opravičita se. Mislim, da se morata oba opravičiti. Oba v svoji notranjosti dobro vesta, kdo je na potezi, da se opraviči prvi. Ne poslušajta uma, poslušajta svoje srce, zavoljo otrok. Dokažita, da sta močna, odrasla, da znata in zmoreta rešiti nastali problem. Verjemita, otroci se bodo iz tega več naučili, kot če jim celo življenje vlivata v glave različne razlage. Včasih so starejši rekli: Otroci so produkt staršev. Vsak se lahko zmoti, tako ali drugače. Močan in odgovorn pa je le tisti, ki se zna opravičiti na pravi način in prevzeti odgovornost nase in napako popraviti kakor se najbolje da. Ni pomembno ali bosta zmogla, da ostaneta skupaj, pomembno je le to, da sta močna toliko, da se razideta kot prijatelja. Otroci potrebujejo oba starša, zrela in odgovorna. Nuditi jim morata varno zavetje, ne glede na to ali sta skupaj ali posebej. Želim vama veliko notranje moči, kajti le ob razrešitvi nastale situacije bosta lahko srečna in mirna, sama ali pa skupaj. PA SREČNO! NE IZGUBITA LJUBEZNI DO SEBE! Ko si jezen na nekoga, narediš največ škode prav sebi.
Draga Saša, Tilen in vsi ostali,
Tilen tvoj zadnji stavek me je spodbudil, da sem morala tole napisati.
Pišeš, da sta se s Sašo rašla in naj ne gojimo upanja. Tudi, če se trenutno razhajata sta še kako povezana, verjemi mi! Deset let, trije oziroma pet otrok … Še kako bosta morala stopiti in držati skupaj, če zaradi drugega ne pa zaradi vajinih otrok … Vsi njihovi “dogodki”, vse njihovo življenje bo prepleteno z vajinim … Doba odraščanja je težka tako za otroke kot za starše … Upanje pa morata gojiti vidva in prepričana sem, da je v skritem kotičku srca ostala tudi tista iskrica … Prav tako upanje gojijo vajini otroci, saj vaju potrebujejo oba.
Lepo, da si priznal napako. Hudo, je to, da se svojih napačnih korakov zavemo šele takrat, ko so že storjene…
Tilen zazri se vase, v svojo dušo in si iskreno odpusti svoj “greh”! Odpusti tudi Saši, saj je kot ranjena žival, “stresa, brca …, vem, da ji je takoj žal, da bi že naslednji trenutek vse vzela nazaj, ravnala drugače … Tako, kot ti, če bi lahko. Praviš, da nikoli ne boš naredil iste napake …
Srečno!
Ker opažam, da se je zadnje čase pisalo o New Age-u kot o neki škodljivi zadevi, se bom oglasila še jaz, ki mogoče le malce več vem o tem področju. New Age je zelo širok pojem in v tem pojmu se najdejo zelo ralične smeri in tudi religije. Vsi, ki ga tukaj omenjate, ga povezujete z egoizmom. Ne bo držalo. Vsak človek je lahko egoističen: ateist, tisti, ki se ukvarja z New Age-om in ravno tako tisti, ki hodi v cerkev. Tukaj ni nekih razlik, tukaj je predvsem odvisno od človekovega karakterja. Bi pa od nekaterih ljudi pričakovala vseeno malo več širine. Že velikokrat sem poudarila, da jaz spoštujem vse ljudi ne glede na to, v kaj verjamejo. Se mi je pa že dostikrat zgodilo, da določeni ljudje, ki hodijo v cerkev ne (z)morejo spoštovati moje odločitve. Zakaj se toi dogaja, ne vem, ker jaz njihovi odločitvi, da so del skupnosti, ne nasprotujem. Štrikarica, mogoče pa si imela prav, čeprav se nisem strinjala s tabo…
Jaz sem daleč od egoizma in mislim, da se iz mojih zapisov da to lepo razbrati. Je pa nekaj zelo pomembno: vsak človek naj bi imel vsaj tisto zdravo mero egoizma, ko naj bi poskrbel tudi zase. Le srečen in zdrav človek, ki poskrbi tudi za svoj zdrav razvoj, lahko opravlja vse naloge v življenju, tisti človek, ki pa se samo razdaja za druge pa enostavno pregori. Vem o čem pišem.
Saša in Tilen, za vaju pa tole: ne glede na to kako se bosta odločila, tako bo prav. Če ne (z)moreta ostati skupaj, potem je bolje, da se razideta. Otroci potrebujejo oba starša, vendar srečna in ne zagrenjena. Nekateri pač ne zmorejo iti čez prevare in ne vem, zakaj bi morali iti. Vsak naj svoje težave rešuje tako kot zmore in zna. Srečno obema!
Hvala, Milka, ker si tako lepo dokončala mojo misel….. Saša in Tilen, najdita moč v sebi, veliko dela vaju čaka, vendar se splača - za vaju in za vajine sončke. Vsem bo veliko laže zdaj in v življenju. Srečno!
Takšno paniko zganjate, če sta se onadva ločila. Koliko se jih vsak dan loči in ostanejo matere nepreskrbljene, očetje pa zginejo in ne skrbijo za svoje otroke. A ne govorimo sedaj o pedofeliji, kot je dejala Saša.
Ko jaz malo pomislim, kako sem se obnašala, kako sem se iskala, ko se nama je to zgodilo, se spomnim, da so mi veliko pomagale knjige. Prebrala sem ogromno knjig. Trudila sem se razumeti nekaj, kar prej sploh nisem sprejemala. Bilo pa je takooo težko, da ne znam povedati. Prav spomnim se, da so se mi vsak dan, ko sem se vračala iz službe in sem se približevala stanovanju tako tresle noge. Mislila sem, da bom vsak trenutek padla skupaj. Bilo je tako hudo. En kup kričanja, joka, histerije. Resnično sem bila kot razmesarjena žival, ki so jo napadle zveri. Ampak vsak moment mi je odzvanjala v glavi misel, ki sem jo prebrala v neki knjigi. Nikoli, pa naj bo šetako hudo ne odidi iz razmerja, če se iz njega nisi kaj naučil. Ko zaškriplje je najlažje oditi. Vendar očitno se vse v življenju dogaja z namenom. Zato, da bomo pri sebi nekaj spremenili, da bomo spremenili sebe, našli nek smisel, spoznanja, osebnostno zrasli. To spoznavam sedaj, ko sem glavno dala čez. Pa verjemite, da sem bila vedno ponosna, in zelo kritična do prevare, pa glej ga zlomka, ravno to se mi je zgodilo. Tilen, in verjemi, tudi mi smo se na začetku razšli. Odšla sem z otrokoma. In mislim, da smo vsi skupaj, posebno pa mož takrat spregledali kaj smo skupaj kot celota. Odšla sem z otrokoma, ker se preprosto ni več dalo biti skupaj. Poniževanj s strani moža, jaz pa seveda ranjena v sebi, on v svojem sanjske svetu takrat. Enostavno nisem mogla več prenašati in smo šli. po slabem mesecu sva se z možem našla skupaj. Tega ne bom pozabila nikoli. Bil je resnično nek nov začetek. Nova poglobitev nekega odnosa, vendar še slutila nisem, da bo zame to trnjava pot. Težje je nadaljevati odnos po prevari, kot se ločiti. Naj povem še to, da potem mi je bilo vseeno, kdo ve, kdo ne ve o najinih problemih. Kako je na naju gledala okolica. Požvižgam se na vse. Važno je, kako jaz čutim v sebi, kako smo mi, za druge pa mi je popolnoma vseeno. In še nekaj. Jaz sem se v življenju vedno hotela nekomu dokazati, da sem sposobna, vredna moža, pridna in ne vem kaj še. Sedaj se ne dokazujem nobenemu več. Dokazala sem se sebi, da sem vredna, sposobna, neprecenljiva, pa četudi s pomanjkljivostmi. Če se mi zazdi, da ne bom nič naredila doma, da bi lenarila, se zleknem na kavč, popolnoma brez slabe vesti in počivam. preprosto, RADA SE IMAM.
SREČNO
Ma ja ge. Saši zelo prija, da se piše o njej, pa čeprav o najbolj osebnih stvareh. Brez veze razglabljat osebne odnose, naj si jih sami poštimajo. Zato pa odpira teme in ji je vseeno, če se ne piše o temi, samo, da se piše o njej. Že tu se nasplošno vidi kako zmedena oseba je, nekaj začne, pa se potem sprevrže, njej pa čisto vseeno, samo da si polni dušo z vsemi, ki jo pomilujejo, pa hvalijo, pa v zvezde kujejo. Če se človek na tak način išče, samo v potrditvah drugih, potem je res ubogi. Nič samo zavesti, nič od nič. Dajte prosim začnite se ukvarjati s svojo družino oz. s tem kar je od nje še ostalo, pa boste notranje bolj zadovoljni in ne bo treba dajati v javnost takih banalnosti.
Hu, kako čas beži in beseda da besedo… Pogovor ljudi je resničen odraz bliskoviega poplesavanja naših misli…
Janja, hvala. Ampak, saj to ni “vojna” med “cerkvenimi” in “necerkvenimi”. Theodora je prekrasna oseba, ki verjame v Cerkev. Theodora, sploh nisem jezen. Kakšno bi pa bilo moje življenje, če bi z mojimi čustvi upravljali ljudje kar preko pogovora na blogu:).
S tem, kar bom sedaj povedal, se prvi trenutek mogoče marsikdo ne bo strinjal. Sprašujem se namreč, zakaj bi moral prevaran partner doživljati duševne bolečine. Biti ranjen. Vem, da se večini ljudi, ki so bili prevarani, to zgodi. Ampak, to še ne pomeni, da res mora biti tako. To se zgodi samo zato (duševne bolečine), ker stopamo v partnerske zveze, ne da bi pomislili, da vedno obstaja možnost, da se kaj zalomi. V zveze vstopamo in pričakujemo, da bodo “večna romanca”, kljub temu, da istočasno vsi vemo, da je statistika razvez grozna številka in da kar dosti ljudi danes na varanje partnerja gleda kot na nekaj, kar “enostavno sodi k današnjemu času”, kot da to ni “nekaj takega”. In v zveze vstopamo, ne da bi se zavedali, da so naša čustva odvisna samo od nas, ne pa od tega, kaj bo zaštrikal “oni kr…” ali “ona k….” (po dvajsetih letih zakona…). V zveze vstopamo, pa se nimamo dovolj radi, se ne cenimo dovolj, počasi, skozi leta se navadimo na skupno življenje, rezervnega scenarija nimamo pripravljenega, če postane naš zakon “eden od dveh” (govorim na pamet), ki gresta narazen in potem se nam tla pod nogami spodmaknejo…
In tega ni kriv naš partner, problem ni on, problem je v nas, ker nismo bili pripravljeni. Ker se nismo naučili imeti dovolj radi sami sebe in se dovolj ceniti. še podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo pasje hrane, mora imeti pripravljen rezervni scenarij, če se karkoli zgodi med samo proizvodnjo. Ljudje v svojih življenjih, ki so tako dragocena, pa sploh ne razmišljamo o tem. Kot bi živeli v nekem transu, daleč od realnosti.
Te besede pišem zato, da se bo mogoče kdo zamislil. Kdo od tistih, ki se nam to še ni zgodilo. Življenje ima čudna pota in dogaja se nam tisto, kar potrebujemo na svoji poti samozavedanja, rasti. Nič od tistega, kar ne potrebujemo, se nam ne zgodi. Dogaja pa se nam zato, da bi se vprašali, kaj nam hoče življenje povedati? Kaj se moramo iz tega naučiti. Mogoče se moram naučiti sprejemati vse, kar mi prinaša življenje? Mogoče se moram naučiti odpuščanja?…Ne samo zakonski stan, tudi imeti otroka je tvegano,. Saj tudi otroci “skrenejo na kriva pota” ali celo neozdravljivo zbolijo. Vsak dan se to dogaja. Zakaj? Po moje karma…
Zato bodimo hvaležni za vsak trenutek, ki smo ga preživeli s svojimi bližnjimi in sprejmimo, dostojanstveno, če se poti pač morajo raziti. Naučimo se ljubiti tudi “sovražnike”. Ker smo neločljivo povezani z večnim “vozlom ljubezni”, pa naj se še tako tega otepamo…
Uživajte!
Popravek:
In tega - naših duševnih bolečin - ni kriv naš partner, problem ni on, problem je v nas, ker nismo bili pripravljeni.
Draga Andreja! Ob prebiranju vaše zgodbe sem se odločila, da se oglasim tudi jaz. Že dobro leto in pol se trudim, da bi prišla do faze, ko bom lahko sama sebi sposobna reči: “RADA SE IMAM”, pa mi nekako ne uspeva. Sem morda preveč neučakana ali ne delam dovolj intenzivno na tem? Imate kakšen “recept”? Vsem tistim, ki obiskujete Sašin blog, predvsem pa Saši in njenim najdražjim želim veliko sreče, ki se skriva v majnih stvareh.
Tanja,
Uf, težko vprašanje. To je podobno, kot bi me vprašala, kako naj bom srečna. Mogoče smo pa ravno zato tu, na tem svetu, da se naučimo le teh stvari.
Pri sebi sem prišla do tega verjetno, da sem se znašla totalno v ” podnu”. Name se je zgrnil ves gnev. Nekaj časa sem životarila, se jokala, smilila sama sebi. Potem pa kar naenkrat se mi zastavi vprašanje. Kdo je vreden, da se bom zaradi njega uničevala? Da se nimam rada. In ta močan padec mi je dal zaleta. Avtorica Luis A. Hay ima čudovite knjige. Priporočam vsakomur. In ravno v eni njenih knjig sem zasledila, kako se moraš vzljubiti, vse opustiti, si neprestano govoriti, sa se imaš rad in se ceniš. Ko sem to začela prakticirati, mi je šlo kar na bruhanje. Jokala sem doma, se gledala v ogledalo in čez solze govorila, da se imam rada. In glej, enkrat pride za nami vse delo, ki ga vlagamo vase. Ne boš verjela. Danes sem, zadovoljna. Zavedam se sončka zunaj, da imam super postavo, da sem fejst babnica. Tudi obleke, ki sem jih nosila pred leti sem zmetala ven. Preprosto super sem. Ko pa pridejo slabši dnevi, pa si rečem. To je znak, da se še nekaj naučim. Mogoče moram še kaj spremeniti pri sebi.
srečno
Andreja!
Hvala, hvala in še enkrat hvala. Vse te vaje sem že delala, prišla do faze, ko sem res lahko od srca rekla srečna sem, rada se imam. Ampak iz vsega povedanega sem ugotovila, da sem prehitro vrgla puško v koruzo. Res iskrena hvala.
Se pa strinjam, da ima Luis A. Hay res prečudovite knjige. Bom morala spet kakšno prebrat, da me malo dvigne. Lep dan.
Saša … to je tvoj blog. Javi se ….
Pozdrav Saša, Tilen in vsi ostali!
Saša že tri leta berem tvoj blog, zvečer, ponoči, skratka takrat, ko ni spanja od nikoder. Huda tema je ta prevara.
Za tebe in njega. De ne boš razumela narobe, ne zagovarjam nikogar, ker Vas osebno ne poznam. Ampak vsak, ki je varal pozna občutek in se sprašuje zakaj. Ne trpi samo tisti, ki je bil prevaran. Ampak verjami, prokleto trpi tudi tisti, ki je varal. Sprašuje sam sebe zakaj? Pa ne samo enkrat, stokrat. Sama imam izkušnje s tem. JA, varala sem. Prizadela vse okoli sebe. Ne vem, kaj sem hotela. Kaj sem iskala? Še danes po šestih letih tega ne znam razložit sebi, kaj šele nekomu drugemu.
Ne vem, kaj se išče? Če bi bilo mogoče bi čas zavrtela nazaj. Pa ne gre. Ni povratka. Je samo pot naprej.
Danes imam čudovitega moža, malo punčko, sina starega 18 let (iz prvega zakona). Ja, srečna sem. Imam čudovito družino. Pelin v meni je pa ostal. Prizadela sem človeka, ki sem ga nekoč imela rada. To pa boli.
Zato Saša, en nasvet iz moje strani. ODPUŠČAJ ONIM, KI TE ŽALIJO, KAJTI ODPUŠČANJE JE MAŠČEVANJE PLEMENITIH DUŠ.
Pa probaj mu odpustit, poskusi. Verjami, tudi on trpi. Poskusita ponovno. Mogoče bo šlo. Pravijo, da ne veš, če ne probaš.
Lep dan
Brez zamere vsem komentatorjem, ki iskreno želijo, da bi zakon ge. Saše uspel - to ni naša skrb in briga - zato ju pustimo pri miru, naj sama rešujeta svoj odnos. Mislim, da sta na to temo že velikokrat slišala koristne in spodbudne besede, tako da se mi zdi “izguba časa”, da o tem mi, ki sploh nismo vpeti v njune zakonske težave, razpravljamo. Oba sta zelo inteligentna človeka in verjamem, da oba premoreta veliko zdrave pameti in razuma, da bosta znala pravilno oceniti, kaj je za njuno družino najboljše.
Kar se tiče pa prevare oz. varanja na splošno, pa tole; najbrž ni vse tako kot bi moralo biti, kar pomeni, da eden v odnosu ne dobi dovolj in s partnerjem ni zadovoljen. Namreč, prepričana sem, če je kvaliteten in zdrav odnos, nobenemu od partnerjev nikakor ne “dišijo” skoki čez plot. Pa brez zamere.
Vsem pa, še posebej vama draga Saša in Tilen, iskreno želim le najlepše in cvetočo pomlad - tako ali drugače. ;)
Pozdrav vsem.
Nekaj je zanimivo, pravzaprav, ne, bolj žalostno. O čemerkoli že naj bi na temle blogu govorili, razpravljali, se pogovarjali … beseda vedno, že nekako, že kdo poskrbi za to, privede do … no, do tega pač, o čemer se zdaj na veliko spet razpravlja. Kaj bo pa potem, ko bo zares vsega konec, ko bo razhod dokončen, bo še zanimivo? Pa saj ne rečem, da varanje in vse povezano z njim, ni težka, zahtevna in v srce segajoča tema, o kateri bi lahko govorili, in to vsak po svoje, tedne, leta. ampak tokratna tema je (bila) vendar pedofilija!!
Bilo bi fino, če bi se držali tem in če bi za to poskrbela tudi ‘lastnica’ tega bloga. Kajti vse osebno je zares zelo osebno in vsi mi, drugi, o tem ne vemo prav nič. Lahko pa seveda o varanju, če bo ta tema kdaj odprta, pove prav vsakdo svoje mnenje. Ampak brez vpletanja konkretnih primerov in imen. Zadeva je namreč vsesplošna, prava rakrana celotne družbe. Pa če je prevaranim potem se tako hudo, varajočim pa še tako zelo žal. Saj res, morda bi bila pa zanimiva tema tudi to, zakaj je varanje pravzaprav tako zelo razširjeno početje. Kaj ljudi žene vanj? In to kljub vsem tegobam in vsej žalosti, ki mu večinoma sledijo. Če boste kdaj za, gospa Saša, poteza je vaša.
Razmišljam podobno kot zapisovalka pred menoj.
Dodam le nekaj…zakon in vse povezano z njim ni kot bolezen..kjer za postavljeno diagnozo zelo pogosto obstoji pravo zdravilo. Pa še pri bolezni enako zdravilo učinkuje precej različno.
Za reševanje zakonskih kriz ni enotnega recepta. Vemo le, da se dajo ozdraviti tam, kjer sta oba udeleženca pripravljena, voljna in zainteresirana ostati skupaj.
A to so reči, ki ne potrebujejo javne obravnave, še manj obsodb tega ali onega.
Največ od nas samih je odvisno, kako jadramo skozi življenje in kako varen pristan je naš dom, družina. Veliko je preizkušenj, v katerih se dokazujemo, dopolnjujemo, rastemo in bogatimo, vendar le, če to zares želimo.
Zame je zakon tehtnica, ki mora bit ves čas v ravnovesju.
Ne obnese se, če je nekdo ves čas na tleh in drugi v zraku, kar pomeni, da morata popuščati dva, če želita, da se dobro počutita oba. Koliko, kdo, kdaj in zakaj, vesta edino ona sama in zmorejo le tisti, ki si to zares želijo.
Glede napisanega se v glavnem strinjam. Sicer pa velja opozoriti na članek Branka Cestnika v zadnji Družini (rubrika Mladi val), ki je glede tega realist in se lahko podpišem pod njim. Kjer je pšenica, je tudi plevel, ki ga sicer ni mogoče takoj izruvati, vendar je očiščenje potrebno.
Najprej tema pedofilija, potem pa dva nezrela človeka (no vsaj en od njiju) to obrneta v čisto svojo smer in se pljuvata na blogu. Sej ne moreš verjet! A sta stara 12 let, ali kaj? Mislim, to je pa tako podlo že, da bolj ne bi moglo biti.
Saša, drugače si mi všeč oz. nič nisem imela proti tvoji javni podobi, ampak sem začela resno razmišljati, da je ta samo ena huda krinka za zelo ubogo osebo, ki ima zelo veliko problemov sama s seboj.
In v oddaji mi nisi všeč, tvoj sovoditelj pa naj raje ostane v gledališču ali pa naj naprej pleše.
No, takole je. Svojih domačih tegob NE BOM KOMENTIRALA, pa če sem izzvana še tolikokrat in na najrazličnejše načine. Ker se mi pač zdi, da to ne sodi v javnost. In pika.
Kar se pa pedofilije tiče, pa tudi jaz priporočam v branje kar skoraj vso številko zadnje Družine, tudi in predvsem Branka Cestnika. Mislim in verjamem, da se je začelo končno odpirati!
Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo!… zamislite se nad tem stavkom. Saša, čudovit blog in zdi se mi, da sem ujel misel: ‘niso vsi slabi, vendar tisti ki so in ki jim je to dokazano, ali pa so priznali, tisti se nam upravičeno gnusijo in niso vredni zaščite’
Zdravo!
Moje razmišljanje glede vsega tega, glede Cerkve, pa pedofilije pa sega tisočletja nazaj. Verjetno se boste vprašali zakaj. Pa da vam malo razjasnim stvari.
1. V svetem pismu piše: Bog je rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!« Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, MOŠKEGA IN ŽENSKO JE USTVARIL. - Torej če je Bog ustvaril mošega in žensko je ustravril zakon med njima.
VPRAŠANJE ZA VAS: Od kod potem CELIBAT, da se duhovniki ne smejo poročat, ne smejo imeti žena in otrok?
2. IZVIRNI GREH
Bog je ustvaril moža in ženo po svoji podobi, da bi bila kot božja otroka popolnoma srečna v svoji človeški bíti, da bi torej mogla biti deležna intimnega življenja z Bogom in se uresničiti po nesebičnem darovanju samega sebe. Tako se je začelo njuno življenje.
Žal pa se je razvilo v tragedijo. Človek, ki ga je zapeljal hudi duh, je podvomil v Božjo besedo. Odločil se je, da ne bo od nikogar več odvisen in da bo sam sebi luč. Sam bo odločal, kaj je dobro in kaj slabo. Človek se je zavestno obrnil od Boga in s tem prekinil vir Ljubezni. To imenujemo izvirni greh. Bog to človekovo odločitev spoštuje. Prekinitev odnosa z Bogom, ki so jo povzročili prvi starši, se še danes odraža v vsakem človeku in je nepopravljiva.
Prekinitev odnosa z Bogom ima različne posledice:
Izguba otroškega odnosa z Bogom. Prvič je človeka pred Bogom strah in sram. Skrije se : “Tvoj glas sem slišal v vrtu; zbal sem se” (1 Mz 3,10). Človek se oddalji od Boga in misli, da je Bog tisti, ki se je oddaljil.
Notranja harmonija je porušena. Vest in razum sta zatemnjena, zato ju človek ne zna več smiselno uporabljati. Tudi volja, ki je orodje svobode, je oslabljena. “Ne delam namreč dobrega, kar hočem, ampak hudo, česar nočem,” ugotavlja sveti Pavel. Volja se torej ni sposobna odločno uveljaviti in dopusti, da nad njo gospodujejo različne strasti, da jo hromi občutek krivde ter opušča to, kar bi morala storiti. To pa pogosto ovira razvoj svobode in v človeku povzroči notranjo razdvojenost.
Porušeni odnosi. Človekova odločitev, da bo odvisen samo od samega sebe, da bo živel zase in ne več za drugega, se odraža v vseh njegovih odnosih: obtožuje drugega (če me kaj doleti, so za to krivi drugi). Sočlovek postane tekmec, ki me ogroža. Torej mu ne zaupam več in se ga bojim. Zato ga napadam in mu hočem gospodovati, ali pa zbežim. Ali pa ga želim imeti za predmet svojih užitkov. Nočemo biti več odvisni od drugega in ker ne moremo sprejeti različnosti, hočemo, da bi drugi postali nam enaki, torej zahtevamo enakost, ki bi odpravila razlike. Vse to pa ne poteši potrebe po ljubezni in želje po darovanju samega sebe, kar je zapisano v globini človeškega bitja. Tako človek živi boleče notranje protislovje pred samim seboj, pred Bogom in drugimi ljudmi. Ali nismo to resničnost že vsi na nek način izkusili?
Skaljen je tudi odnos z ustvarjenim svetom. Stvarstvo je postalo človeku tuje in sovražno. Ta, ki mu je bilo naročeno, naj si podvrže zemljo in na njej zagospoduje nad vsemi bitji, je to naročilo zlorabil in naravo izkoristil v svoje namene.
Toda Bog človeka in stvarstva ni pustil v tem neredu. Človek sam po sebi ne more vzpostaviti odnosa z Bogom, zato pride pobuda od samega Boga, ki nam pošlje svojega Sina, da se učloveči. Ko je izrekel svoj “da” in brez pridržkov daroval svoje življenje v našem imenu, nas je Božji Sin Jezus Kristus osvobodil greha. Sinovski odnos do Očeta se je znova vzpostavil. Ko človek sprejme odrešenje, znova postane sin nebeškega Očeta. To je novo stvarjenje.
VPRAŠANJE ZA VAS: Kje piše, da je potrebno krščevati dojenček, ali je samo polivaje z vodo dovolj?
3. V svetem pismu piše: SEDMI DAN je Bog dokončal delo, ki ga je naredil, in počival je SEDMI DAN od vsega dela, ki ga je storil. In Bog je blagoslovil sedmi dan in ga posvetil, kajti ta dan je počival od vsega svojega dela, ki ga je storil, ko je ustvarjal in Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, SEDMI DAN pa je SOBOTA za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! Kajti v šestih dneh je GOSPOD naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, SEDMI DAN dan pa je počival. Zato je GOSPOD blagoslovil SOBOTNI (SEDMI) DAN in ga posvetil.
VPRAŠANJE ZA VAS: Od kod potem posvečevanje Nedelje (dies solis - sončni dan, dan posvečevanja boga RA, boga sonca)?
4. V svetem pismu piše:
Tako je rekel: »Četrta zver pomeni:
Četrto kraljestvo bo na zemlji,
ki se bo razlikovalo od vseh drugih kraljestev.
Požrlo bo vso zemljo,
jo pomendralo in zdrobilo.
24 Deset rogov pa pomeni:
Iz tega kraljestva bo vstalo deset kraljev,
za njimi vstane še nekdo drug.
Ta se bo razlikoval od prejšnjih
in bo ponižal tri kralje.
25 Drzne besede bo govoril zoper Najvišjega,
uničeval bo svete Najvišjega;
in PRIZADEVAL SI BO SPREMENITI ČASE IN POSTAVO.
Če pogledam v zgodovino človeštva je četrto kraljestvo RIMSKO KRALJESTVO.
Vprašanje: Katero postavo bo spremenil?
To postavo:
Tukaj je prepis 10 zapovedi iz Svetega pisma, Slovenski standardni prevod:
1. Jaz sem GOSPOD, tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene!
2. Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, GOSPOD, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih, ki me sovražijo, 6 toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.
3. Ne izgovarjaj po nemarnem imena GOSPODA, svojega Boga, kajti GOSPOD ne bo pustil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime!
4. Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! Kajti v šestih dneh je GOSPOD naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je GOSPOD blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.
5. Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi na zemlji, ki ti jo daje GOSPOD, tvoj Bog!
6. Ne ubijaj!
7. Ne prešuštvuj!
8. Ne kradi!
9. Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu!
10. Ne žêli hiše svojega bližnjega! Ne žêli žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!
Spremenjena postava:
10 zapovedi v rimo-katoliškem katekizmu
Tukaj je prepis “katehetskega obrazca” iz rimo-katoliškega katekizma:
1. Veruj v enega Boga!
2. Ne skruni božjega imena!
3. Posvečuj Gospodov dan!
4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!
5. Ne ubijaj!
6. Ne nečistuj!
7. Ne kradi!
8. Ne pričaj po krivem!
9. Ne želi svojega bližnjega žene!
10. Ne želi svojega bližnjega blaga!
VPRAŠANJE ZA VAS: No in ker je rimokatološki sistem okoli leta 1000 in naprej spremnil 10 božjih zapovedi v svojih 10 zapovedi, kjer je izpustil 2. Božjo zapoved (Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi) tako, da je lahko vpeljal čaščenje malikov (marije, svetnikov) in 10. zapoved razdelil na 2 zapovedi, ter 4. zapoved omejil iz (Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! Kajti v šestih dneh je GOSPOD naredil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je GOSPOD blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.) POSVEČUJ GOSPODOV DAN!
P.S.: Mislim, da sem povedal dovolj za razmislek, zakaj je sploh prišlo do inkvizicije v preteklosti za časa Reformacije in grozot, kot so zloraba in pedofilija v današnjem času?
Če pa si želite zvedeti še kaj več pa kar na dan z besedo.
lp marko
Nobena vera te ne odreši bolečine, ki ti jo povroča lastna vest. Preverjeno !!!!
Še več lahko o isti temi (pedofiliji) in jasnih besed preberete v zadnji številki Ognjišča. Intervju z g. Andrejem Sajetom bo mnogom, ki sedaj pljuvajo, obrnil veter. Naj pazijo, da pljunki ne padejo na njihove lastne čevlje.
Bravo Saša, da si se tako pogumno postavila na stran otrok in ne cerkve, ki brani pedofilske duhovnike. Ja, niso vsi pedofili, res je. Niso vsi slabi, večina je dobrih. Ampak, če ne znajo obsoditi svojih nenormalno usmerjenih bratov, potem je s tako institucijo nekaj hudo narobe!! Dovolijo naj jim poročanje, odrasli že vedo v kaj se spuščajo. Otroke pa za boga pustite pri miru!! Magda, ja pazi da kakšen duhovniški pljunek ne zadene tvojega otroka. Tega ne privoščim nikomur. Cerkev na žalost že kar nekaj časa dela take stvari, ki naj jih ne bi nihče (še najmanj pa taka ustanova) in o katerih ima drugače popolnoma negativno mišljenje. Najprej morajo priznati, da so ravno tako krvavi pod kožo. Potem pa naj se gredo zdraviti. In pustijo naj duhovnikom ustvariti svoje družine, sicer pa naj nam nehajo pridigati o vzgoji otrok, družinskem življenju,…. saj o tem NIMAJO POJMA! Ko bodo sami na istem, kot ostali družinski ljudje, se bodo znali drugače obnašati, razmišljati, in ljudem se bodo na popolnoma drug način lahko bistveno lažje približali, jim dali očutek zaupanja, razumevanja, ne pa občutka neke nedotakljivosti in vzvišenosti nad vsem. Cerkev je trenutno na poti navzdol, ampak smer gibanja bodo morali spremeniti sami. Pa LP. Tomaž
Spoštovana Saša!
Povsem prav se mi sicer zdi, da zbrišete žaljive, nesramne in celo zelo primitivne komentarje, tako kot ste naredili pred dnevi. Vendar - ko človek enkrat spusti duha iz steklenice, je žal prepozno. Ali še z drugim, malo prikrojenim pregovorom - po toči zvoniti nima smisla. Žal ste se, nekdaj očitno rade volje, preveč razgalili, da bi lahko zdaj od ljudi pričakovali popolno nezanimanje za vaše zasebno življenje. Želim vam, da bi ga čim prej uredili. Sami oziroma s tistimi, ki se jih zares tudi tiče. Srečno!
Milwaukee - Nekdanja žrtev spolnih zlorab iz ameriške zvezne države Illinois, ki naj bi jo v otroških letih zlorabil ameriški duhovnik Lawrence Murphy, je na zveznem sodišču danes vložila obtožnico zoper papeža Benedikta XVI. in druge visoke predstavnike Vatikana, ker naj bi ti za zlorabe vedeli, a niso ukrepali. Vatikan se na to še ni odzval.
Tožnik, katerega imena niso razkrili, trdi, da ga je duhovnik Murphy redno spolno zlorabljal, ko je bil učenec v šoli za gluhe. Po podatkih iz obtožnice pa so se zlorabe dogajale več let, vključno s spolnim nadlegovanjem v spovednici.
Murphy, ki je umrl leta 1998, naj bi na nekdanji šoli za gluhe v kraju St. Francis v Wisconsinu med letoma 1950 in 1974 sistematično zlorabil kakih 200 dečkov. Proti njemu je bil zato tudi sprožen postopek pred cerkvenim sodiščem, a ga je Vatikan zaradi Murphyjevega slabega zdravja ustavil.
Vatikan je sicer ostro zavrnil nedavne domneve, da naj bi Benedikt XVI. vedel za spolne zlorabe, a da ni pravilno ukrepal.
—————————————————————
Berlin - Škof Walter Mixa iz Augsburga na jugu Nemčije je papežu Benediktu XVI. ponudil svoj odstop, potem ko so se pojavile obtožbe, da je pred desetletji, ko je bil še duhovnik, pretepal otroke. Ni še znano, ali bo papež Benedikt njegov odstop tudi sprejel.
Škof Mixa je obtožen, da je otroke pretepal v otroškem domu katoliške cerkve konec sedemdesetih in osemdesetih let. Mixa, ki je nasilje nad otroki sprva sicer zanikal, je kasneje priznal, da jih je morda kdaj oklofutal in se za to opravičil.
Kot poroča britanska BBC je v pismu papežu škof domnevno zapisal, da njegova škofija potrebuje svež začetek, hkrati pa je prosil za odpuščanje. »Prosim za odpuščanje vseh tistih, do katerih sem bil morda nepošten in tistih, ki sem jim morda povzročil bolečino,« je zapisal škof Mixa. Kot poroča časnik Augsburger Allgemeine je še dodal, da se popolnoma zaveda vseh svojih slabosti.
Poleg obtožb o pretepanju otrok pa se v javnosti pojavljajo tudi namigovanja o določenih finančnih nepravilnostih v otroškem domu, ki ga je vodil škof Mixa, in sicer je bilo tisoče dolarjev domnevno porabljenih za starinske slike, vrtno opremo in vino.
Sicer pa katoliško cerkev v Evropi in drugod po svetu v zadnjih mesecih pretresajo številni škandali, večinoma povezani s spolno zlorabo otrok. Samo v Nemčiji so tako razkrili več kot 250 primerov spolnih zlorab otrok v katoliških ustanovah, za kar se je nemška škofovska konferenca že opravičila, vzpostavili pa so tudi posebno telefonsko linijo za žrtve zlorab. (oba članka Delo)
————————————————————
Slovenski javnosti je dobro znan primer iz okolice Ormoža. Na ptujskem sodišču je bil po dveh letih sojenja duhovnik Albin Žnidarič pravnomočno obsojen na šest let in pol zapora, ker je spolno napadel in zlorabil tri dečke, med njimi tudi Mateja Cajnka, ki je bil pred devetimi leti star le štirinajst let. Zdaj triindvajsetletni Matej skuša zaživeti znova, pravi njegov oče Franc Cajnko. ”Od takrat, ko je dal vse iz sebe, je čisto druga oseba.” Pa vendar je bilo potrebnega precej časa, da se je Matej opogumil in policiji podal izjavo. Šele takrat sta njegova oče in mama izvedela, da je njunega sina župnik Žnidarič zvabil v župnišče, ga skušal omamiti z alkoholom, mu predvajal pornografske vsebine ter ga naposled tudi spolno zlorabil.
”Verjamem v boga, v cerkev pa od takrat naprej ne morem več hoditi. Še predstavljati si nisem mogel, da ti lahko nekdo tako zlorabi otroka. Človek, v katerega si imel zaupanje – domačin, rojen v ormoški občini, v sosednji vasi. Vsem ljudem sem vedno govoril, naj dajo otroke v cerkev, naj sprejmejo zakramente, saj jim lahko Cerkev le pomaga pri otrokovi vzgoji. V našem primeru pa ti lahko Cerkev in njeni uslužbenci otroka zlorabijo,” s tresočim glasom in v solzah pripoveduje Matejev oče, ki je kaj kmalu po razkritju dogodkov v Ormožu postal tarča tistih, ki so župnika še naprej vneto branili, med drugim tudi samega ormoškega župana Alojza Soka.
Njegovo početje pa Matejev oče komentira takole: ”To je bilo podlo. Zakaj ga je ščitil in branil, pa ve samo on.” Sok je pisal celo Vladi in javno branil lokalnega župnika, in sicer kljub dejstvu, da je bil Žnidarič iz Bele Krajine v Prlekijo premeščen prav zaradi anonimnih pisem, zaradi katerih se je sumilo, da se spolno izživlja nad otroki. Sokova tarča je bila tudi družina dečka, ki ga je – to je zdaj vendarle dokazano – Žnidarič zlorabil kljub temu, da je bil fant bolan. (pripevek N-tv)
Kaj še potrebujete nekateri, da boste spregledali?
Čisto na kratko.
Da živiš boga, ne potrebuješ hoditi v cerkev in ne potrebuješ njenih zakramentov.
Bog je povsod z nami; doma, v službi, v šoli,…
Dobro se spomnim, ko sem kot študent z ruzakom pohajal po Angliji in tam srečal nekega slovenskega duhovnika. Rekel mi je, če boš iskal boga, ga v cerkvi sigurno ne boš našel.
Ob vseh teh argumentih me le še zanima, zakaj nekateri tako zeloooooo branijo katoliško cerker. Mislim, da so v dno duše prestrašeni oz. so jim pravljice stopile v podzavest. Nekdo pred mano je zapisal, da se človek lahko boji le sebe, le svoje duše. Dragi verniki poskrbite, da bo vaša duša čista in potlej se vam ni treba bati nikogar. Samo sami pred seboj morate imeti mir. To pa je najteže. Verjemite, da duhovniki, ki zlorabljajo otroke nikoliiiii ne bodo imeli miru, ga ni boga, ki bi jim opral krivdo. Sami pred seboj nimajo miru in taki ščitijo ostale (medvedja usluga) mlajše, da tudi njim ne bi bilo nič laže v starosti. Dolg je namreč treba odplačati.
Več kot pol stoletja je od mojega rojstva. Živim v družbi, ki je zgodovinsko vezana na krščanstvo. Bila sem krščena, tudi moji otroci so krščeni; njihova pričakovanja, da bi hodili k verouku, ker bodo tam brali Biblijo, sem jim uresničila s prebiranjem ilustriranega Svetega pisma, ob katerem sem odraščala sama, kar doma … kljub temu, da sem od pubertete dalje ob dokaj dobrem poznavanju številnih verstev sveta - ateist, pa vendar z nekoliko ironije: boljši komunist kot velika večina tistih, ki so imeli rdeče knjižice, in boljša kristjana kot večina tistih, ki nobene maše ne zamudi - preprosto zato, ker spoštujem 10 božjih zapovedi, s katerimi lahko človek shaja v kateremkoli koncu sveta, ne glede na prevladujočo religijo, barvo kože ali gospodarsko premoč.
Otroci Matere Zemlje smo tako kot živali, rastline in mrtva narava. Vsi smo Božji otroci, če je Univerzalni Bog (Stvarnik Boga) Narava. Vsi, brez izjeme, imamo v sebi delček stvarstva, torej vsi skupaj tvorimo celoto.
Pa vendar, tudi najbolj brana knjiga tisočletij, Biblija, mestoma izraža nekaj, kar ne pritiče staršu, zrelemu človeku, še manj pa Stvarniku - s kakšno lahko Oče uniči svoje otroke, ker mu niso pokorni; s kakšno pravico prelomi svojo besedo; le čemu sklene novo zavezo, če bo spet snedel besedo? In na to so me opozorili otroci … v nekaterih delčkih se po Očetu ne smemo zgledovati, pač pa zaupati svoji presoji prepoznavanja dobrega in zlega ter stopiti na pravo stran za človeštvo.
Pozabila pa sem na bistveno: celibat je proti-naraven, prisila v način življenja, ki nasprotuje zakonom Narave; verjetno (poudarjam: verjetno) v drugih verstvih, kjer svečeniki oz. zaobljubljeni bogu živijo v partnerski skupnosti oz. družini, spolnih zlorab ni, pa še bolj “iz prve roke” in uporabno lahko svetujejo pri vzgoji problematičnih in manj problematičnih otrok in mladostnikov.
Vsaka zloraba, zlasti pa spolna, je kriminalno dejanje, zaradi katerega svečenik ne more ostati svečenik, po katerem naj bi se zgledovali. Vsako odkrito kriminalno dejanje pa je treba tudi pošteno dokazati, mu soditi in ustrezno (ustreznost je sicer elastičen pojem) kaznovati.
Ali veste, kaj meni pri vsej teh polemikah o župnikih in pedofiliji najbolj smrdi? To, da je veliko duhonikov dokazano nedolžnih, pa se o njih po dokazilu, nič več ne govori.
Strinjam se - globoko - da je treba vse, katerim so stvari dokazane jasno, glasno in temeljito kaznovati. In res, tak ni nikoli več zgled. Žal.
Toda, tudi onim, za katere je dokazano, da so bili po krivem obsojeni, bi se mi zdelo pošteno, da se jim jasno, glasno in pošteno prizna ter vrne dobro ime. Kar nekaj jih je in osebno jih poznam.
pa še to: pri vseh prekrških in kriminalnih dejanjih velja za nedolžnega vsak, dokler se mu ne dokaže nasprotno. Težko mi je, ko je ravno v tem primeru tako nasprotovanje…
Z vsem spoštovanjem ga. Majda popadla me je sveta jeza ob vašem sprenevedanju.
Zaradi takšnih patoloških prikrivanj zločinov storjenih nad otroki se sprašujem zakaj vam je več do teh zverin v čoveški podobi kot do ubogih nemočnih otrok.
Če pomislim, da bi se to zgodilo mojim otrokom. Imate kaj svojih otrok ali vnukov, ste pomislili, da bi se to zgodilo njim, vi jim pa nekako ne bi verjetli na prvo besedo saj poznate toliko prijaznih duhovnikov.
Po vaše je torej tisti, ki drži vrečo manj kriv kot tisti, ki krade.
Po vaše torej zaradi umazanega ovratnika na obleki, obleke ni potrebno očistiti. Me hočete prepričati, da eden ni nobeden.
Pedofilija ni kar nekaj kar se dogaja v drugi državi, kar se dogaja sosedu, ni nekaj kar pometemo pod predpražnik. Za tem ostajajo otroci, ki jim odrasli s svojim sprevrženim spolnim nasiljem za vedno ubijejo dušo. To je zločin, ki ga ni potrebno samo obsojati ampak tudi preganjati.
Hudo je, če otroka zlorabi nekdo, ki ga uči matematiko ali zgodovino, nepojemljivo pa je, da to stori negdo, ki otroka uči “božjih resnic”. Teža tega dejanja je tako huda, da je ne more sprati nobena spoved in nobena odveza (mene namreč jezusova pridiga o kesanju in odpuščanju ne prepriča).
Kaj resnično verjameta, da, če se za greh pokesate, zmolite pet očenašev, greha ni več, dobite odvezo pa konec.
Se opravičujem ampak sem res besna in se mi iz ušes kar kadi. In, če je bog kjerkoli na svetu, in verjamem, da je, bo moral priznati, da imam prav.
Pa še to. Sem ateiskta, ateist je bil tudi moj oči (ki me je vzgojil), poskrbel pa je da o krščanstvu in tudi o drugih verah vem več kot tisti, ki ste vsako nedeljo pri maši, poskrbel je tudi, da sem odrasla v strpnega človeka, ki pa ne trpi, da se močnejši izživljajo nad šibkejšim.
Lp.
Nikogar ne zagovarjam, pravim samo, da se v vsaki skupini najdejo gnila jajca in zato niso pokvarjena vsa ostala. Pravim tudi to, da sama ne poznam nobenega duhovnika, ki bi delal kaj slabega. Še to, sem verna, v cerkvi pa bore malo.
Vidim, da zelo površno berete in tistega kar nočete slišati kar preslišite. Pa še kako zagovarjate in s tem teptate vse nedolžne žrtve.
Prosim, preberite si še enkrat, vsaj predzadnji odstavek, da se ne ponavljam in dolgočasim ostalih prisotnih.
Vaši izgovri so: kaj pa drugi, drugi so še hujši …., veliko duhovnikov je dokazano nedolžnih ect… Imate kakšen konkreten primer? Pravite, da jih kar nekaj osebno pozate. Jaz sem svoje trditve podkrepila s konkretnimi primeri. Prosim storite to tudi vi.
Lp.
MOJCA, verjamem , da ste pošteni in, da o verah veliko veste, strpnosti pa ne zaznam v vašem pisanju.
Brez zamere!
Tu, drara Babica, pa oprostite, vsa strpnost - ni na mestu. ČE ste babica tudi v resnici, jaz namreč imam vnuka, če se že pri svojih otrocih, ki ste jih poslali v cerkev niste zamislili, ker se takrat to še ni govorilo tako naglas, se zamislite vsaj sedaj, ko so primeri na dlani, ko že imamo nešteto žrtev, žrtev za vekomaj. In še enkrat sprašujem vse verne: “Česa vas je tako strah? Česa, če živite pošteno? Če spoštujete vseh 10 zapovedi? Mar je greh, če obsojaš osebo, ki zagreši zločin nad nedolžnim otrokom? Se počutite v redu, če veste, da ob vaši prisotnosti nekdo zagreši zločin nad otrokom, vi pa ne storite nič - še slabše - zagovarjate storilce in podpirate njihovo združbo? Kaj no to prav tako zločin? Mislite, da vam bo Bog to odpustil????” Mene bi bilo sram zahajati med ljudi, kjer nikoli ne bi vedela kdo laže. Da najdeš Boga v sebi, pa res ni potrebno da greš v cerker, za to ne rabiš Cerkve. Če živiš pošteno in v miru je povsod s teboj, v službi, doma, v gozdu……….kjerkoli in jaz verjamem le vanj - in ta je zame edini pravi.
Najprej Babica bolijo me ušesa (če pišete z velikimi črkami pomeni, da kričite, ste to vedeli?) Mi lahko razložite o kakšni strpnosti govorite.
Vam se zdim nestrpna ker ne razume zakaj pedofile skriti pred javnostjo, zakaj jih- kakšna norost- premeščati, zakaj tajiti, zakaj jih- v večini znanih primerov- še zmeraj puščati dovolj blizu otrok da so dotični lahko nadaljevali s svojimi zločinskimi dejanji.
Mislite, da lahko ostanem hladnokrvna, ko preberem v tisku kaj je slovenski kardinal Rode o tem problemu povedal na radiu Ognjišče.
Navajam (kopiram): Sicer je dejal, da je treba ’spolno nadlegovanje, kot se je zgodilo na Irskem absolutno zavrniti in obsoditi, ker zanj ni “nobenega opravičila, ki bi kaj veljalo’, vendar je- takoj za tem- moral dodati, da ‘trenutek, ki ga v zadnjih tednih doživljata papež in celotna Rimskokatoliška cerkev zaradi obtožb o pedofiliji, ne bo trajal dolgo, ker je ustvarjen umetno in je- po njegovem- to le prenapihnjen problem, ki je dobil dimenzije, ki jih dejansko nima.’
Vzela sem si čas in zgoraj pregledala vaše poste (kar ni v moji navadi, saj si o človeku s katerim diskutiram želim ustvariti svoje mnenje), res je v vsakem vašem postu je beseda “strpnost”, vendar pa v nobenem od vaših postov ni nič konkretnega. Najprej pravite nekomu, da je primer pedofilije dokaj strpno osvetlil (???), potem nesrečnemu paru, ki se razhaja svetujete veliko strpnosti (???), na koncu ste pa še meni očitali nestrpnost, ker ne morem razumeti ljudi, ki zagovarjajo tako podlo in sprevržno dejanje.
Zgleda, da ne znate razmišljati s svojo glavo, zato vam drugi narekujejo kako mislite. Kako žalostno.
Sicer je pa Janja tudi zelo lepo napisala in razložila in se pod njen post podpišem tudi jaz.
Lp.
Samo toliko:
http://www.mladina.si/tednik/201015/dr__sreco_dragos__zagovornik_krscanskega_socialnega_nauka
Hvala, Bilka1!
Nekateri mislijo, da so kar vsi duhovniki takšni?!!
Mladina res ni verodostojna, da bi to sploh odprla. To je zame zgolj poskus odvračanja od krščanske vere, nič drugega. In sejanje nestrpnosti.
Mimogrede: Ravno včeraj sem imela na vratih neke pripadnike druge vere in sem jih vljudno odslovljala, pa kar in kar nista želela oditi.
Še tole: kolk vem, so tudi med učitelji pedofili. A to pol pomeni, da so vsi učitelji takšni?
Ah, samo sejanje nestrpnosti.
Majda, nihče ne misli, da so vsi duhovniki pedofili. Saj nismo neumni… To, da pripadnika druge vere nista hotela oditi, pa moraš razumeti. Hotela sta ti dobro. Ker brez dvoma verjameta, da je njuna vera “prava”. Tako kot to verjameš ti za svojo. Imela sta samo dober namen. Kot ga imaš ti. Kot ga ima vsak čovek, ki verjame v “svojo resnico”.
Posredovanje informacij ni sejanje nestrpnosti. Je samo posredovanje informacij. Ki so lahko za marsikoga koristne. Da si razširi obzorje in se znebi slepega zaupanja… ki resnično ne koristi nikomur…
Ga. Majda, očitno, “strpna” kot ste, tehtne besede nekoga, ki je v poznavanju zgodovine katolištva pri nas neskončno bolj kompetenten od vas, odpravite s “sejanjem nestrpnosti”. Očitno vam res ni popolnoma nič jasno. Najlažje je diskusijo odpraviti z nekim pavšalnim, izpraznjenim posploševanjem tipa “če je par jajc gnilih še ne pomeni, da so vsa taka”. Ne, to ni nikakršen “point”. Žal.
Najbolj se je bati tistih, ki vseskozi pišejo in govorijo o tem, kako je vse okoli njih ena sama nestrpnost. Ker so navadno oni njen vzrok.
o, Bilka1, o. Ni, da bi človek odgovarjal na to. Jaz nisem nič nestrpna, daleč od tega.
Vsi, ki tako enoznačno udrihate po duhovnikih, blagor vam, ker kot kaže niste bili še nikoli česa obtoženi po nedolžnem. Predstavljajte si, da ste vi eden od npr. šoferjev in je javnost izvedela, da je en šofer pedofil, zato zdaj zahteva, da ste za na grmado vsi šoferji. (Naj mi šoferji ne zamerijo, s primerom sem hotela le ponazoriti, kar se dela z duhovniki - številni od vas bi llinčali vse po vrsti. ) Pa še nekaj se mi zastavlja ob branju (pre)nekaterih blogerjev - kdo vas/nas bo pokopal, če duhovnikov kar naenkrat sploh ne potrebujemo več?
kdo vas/nas bo pokopal, če duhovnikov kar naenkrat sploh ne potrebujemo več?
Če jih rabimo samo zato, potem jih jaz res ne rabim.
Menim, da to dvoje ni nujno povezano. Pogreb je lahko lep (kolikor se v tem primeru govori o lepoti) tudi brez duhovnika.
Ga. Teodora, Ga. Majda, torej po vajino je tisti, ki drži vrečo manj kriv kot tisti, ki krade.
Moram priznati, da so ravno ljudje s takšnim razmišljanjem kot ga imata vedve tisti, ki mene odvračajo od RKC in vere. Zamislita se malo nad tem.
RKC ima polna usta obtožb na račun splava, kontracepcije … Zdaj vaju pa sprašujem kaj je hujši greh, splav (razlogi za splav so zelo različni, med drugim lahko tudi posilstvo) ali nagnusno spolno zlorabljanje otrok in to od tistih, ki jih učijo “božje resnice”.
Žal se ti vajini “dobri” duhovniki niso pripravljeni odkrito zavzeti za te žrve, zato so zame ravno toliko krivi. Torej to pomeni, da je kriv tudi tisti, ki drži žakel.
Lp.
obstajajo tudi druge rešitve. ste že kdaj slišali za humanistični pogreb (ali poroko)? jaz sem bila tako na eni kot na drugi, in je bilo nadsvetno in kar najbolj ganljivo. na eni žalostno, na drugi veselo, na obeh pa si si lahko sam izbral, na kakšen način boš poročen/pokopan, kako bo izgledala ceremonija, kdo po pel, govoril (ali pa si to prepustil drugim)… in ne, ni bilo nobenega duhovnika zraven. pa je bilo kljub temu ceremonija, ki je ne bom nikoli pozabila. ne ene ne druge. ljudje so bili na obeh super zadovoljni z obredom (domači, sorodniki, prijatelji..).
saj vem, spet se bo vsul plaz dežurnih dušebrižnic in eksorcistk, ampak morda pa vseeno komu da kako idejo. žal pa v Sloveniji (kot vem) humanistični obredi še niso praksa. upam, da bodo kmalu. verski obredi pač niso za vsakega, civilni pa so ponavadi preveč sterilni.
več: http://www.humanism.org.uk/ceremonies
Mojca, si pa res neuničljiva. Kaj pa tisto o učiteljih, si preslišala?
Glejete Majda saj vam je že Bilka1 povedala, da vam očitno ni nič jasno. Sploh ne znate ali pa niste sposobna pametno diskutrati, do sedaj še niti enkrat niste zavzela svojega stališča. Kaj pa vi sploh radi? Pomoje sploh niste sposobna dojeti ne smisla ne bistva tega problema, ker ste preveč zaslepljeni. Verjetno v vas ni nobene empatije in sočutja, niti ne spošotvanja samo polna usta nekih nepomemnih floskul. Brez takih komot preživim. Dejto no mal preberte naše poste, da boste sploh vedeli o čem govorimo.
Glejte ga. Majda takole se zmeniva, jaz z vami ne bom več diskutirala, ker mislim, da niste na nivoju, na mojem pa sploh ne. Sva več svetlobnih let oddaljeni ena od druge. Ker vedno mislim pozitivno o ljudeh verjamem, da tudi vi niste tako slaba oseba kot se skušate tukajle prikazati, mogoče hočete samo mene malo “kuriti”. Ampak tole je preresna tema za take igrice.
Lp.
Opa? Kakšen pa je ta vaš nivo? Meni se zdi karakter zelo nestrpen.
Ga. Majda ja res ste zaslepljeni, prav grdo so vas zacoprali. Ga. Teodora, jaz duhovnika za pogreb vsekakor ne rabim. Pokopal me bo grobar, če pa bo kdo želel govoriti ob mojem grobu, bo to vsekakor človek s katerim živim in me pozna. Bila sem že na vsakovrstnih pogrebih, vendar ni lepšega, ko na pogrebu spregovorijo domači, ljudje iz hiše pokojnika, kjer razkrijejo njegovo življenje, podrobnosti njegovega dela in biti, ki jih podkrepijo z malenkostmi iz življenja. Veliko lepše, kot ko spregovori o umrlem duhovnik, ki govori nekaj šablonskega, poleg tega pa se lomi ob imenu umrlega, da ne govorim o lažeh, ki so skrite za nevednostjo. Kdor je osebo res poznal, si ne želi praznih flavz, dovolj je čista tišina………in vsak se poslovi od njega po svojih zmožnostih, po svojem občutku, poznavanju in temu primerni globini. Bila sem tudi na pogrebu (necerkvenem), ko je umrlemu prijatelj duhovnik naredil govor. Bil je čudovit, poznal ga je zelo dobro in to je bilo tisto pristno. Pa nehajte že z nestrpnostjo, kajti če jo kdo izkazuje, ste to vi, Majda.
Zopet značilani napadi na nekoga, ki prizna, da je veren. Se ve, kdo to dela! Če priznate ali ne, je v vaših besedah zelo prisotna nestrpnost in nerazumevanje. Teodora, Majda … ostanite pokončne.
Še to: duhovniki so Božji poslanci za ljudi. Če kdo skrene s poti, verjemite da bo bogato plačal za to. Bodite previdni pri obsojanju njih, ker se bodo te stvari tudi vam lahko maščevale.
Saša, predlagam, da odpreš kakšno bolj zanimivo temo: npr. kako si bomo uredile vrtove in kaj posejale v teh lepih pomladnih dneh ali kako kdo najde pot do sreče.
Lep pomladni pozdrav.
Marija!
Duhovnik ni božji poslanec na zemlji, niti papež je samo glasnik vere. Nihče ne obsoja dobrih duhovnikov, ampak pedofilijo v duhovniških vrstah pa je potrebno obsoditi.
Oba moja stara starša smo pokopali civilno… Mislim, da se ne cvreta v peklu, ker sta bila dobra človeka.
Se mi pa zdi, da ste ravno gospe, ki vsako nedeljo zahajate k maši (s tem seveda ni nič narobe) najbolj nestrpne med nami vsemi. Vzemite raje v roko Biblijo in boste videle, da je vaš bog ena sama ljubezen ne pa dajanje slabe vesti. Nihče ni proti vam, na svinjarije vaše organizacije pa je potrebno opozoriti in jih obsoditi, če jih že sama skriva pod preprogo.
Hvala! Mojca! Preveč so prestrašene, da bi viedele več kot 1 m pred seboj. Saša, mislim, da je tema zanimiva, predvsem pa aktualna. Komur je kaj mar za otroke, ga to seveda zanima in rad bi kaj prispeval k varnosti nedolžnih otrok.
Marija, pa mi razložite, prosim, kako je to mogoče, da bi “božji poslanec” na tako grozovit način izrabil otroka. Otroku ponudil alkoholno pijačo in ga zlorabil. In kako je mogoče, da je najvišji med temi poslanci - papež za to vedel in lepo zatajil celo reč. A res verjamete, da gre za božje poslance? A res verjamete, da bi Bog, ki je čista popolnost, čista ljubezen, čista radost, delal takšne napake pri izbiri poslancev za Zemljo?
A mi lahko tole pojasnite?
In prosim za argumente. Ker s tem, ko boste zadevo razjasnili meni in tudi drugim bralcem, ki se to sprašujejo, nam lahko pomagate. Nas spravite ne pravo pot.
Hvala.
Biokmetovalec in vsi podobno misleči, bojim se, da vam in vam (nam) podobnim - kar se razmišljanja o pedofiliji tiče - ne bo uspelo. Namreč, dopovedati, prepričati, dokazati ljudem, ki ne zmorejo, ne znajo, ne upajo, nočejo videti in uvideti resnice, da so v veliki zmoti. Pregloboko je zasejano seme sledenja, vdanosti, ponižnosti, oboževanja, pa ne boga, temveč - cerkve. In vse, kar je povezano z njo, je zanje nedotakljivo. Pa čeprav je
le-to nekaj slabega, nekaj zelo slabega, kot je pedofilija. Kot da je globoko v njih prisotna sprijaznjenost s situacijo, v smislu - že mora tako biti…. Že res, da ima resnica (lahko) več obrazov, a nekaj resnic je vendarle absolutnih. Genocid, vojna, sprijenost, hudobija, zločini, morije, posilstva, zlorabe, pedofilija… to so stvari, ki so obsojanja vredne. Že res, da lahko kot vzrok zanje (ne pa tudi kot opravičilo) iščemo psihološki oris človeka, ki je karkoli od tega storil. Stopnja višje v človeški dobroti je morda tudi to, da ga - seveda po temeljitem poznavanaju njegove osbenosti, otroštva itd. skušamo in zmoremo razumeti (in še vedno ne tolerirati ali dopuščati teh dejanj). In res je, da smo vsi zmotljivi. A popolnoma po nojevsko se obnašati v zvezi z duhovniško pedofilijo in tiščati glavo v pesek, misleč, da problemov zdaj ni več, ko jih pač “ne vidimo”, to je odbijajoče. Strpni postanemo nestrpni. Dopuščamo vernim, da sledijo cerkvi. Kljub mračnjaštvu, ki ga je počela nekoč. Grmade žensk, inkvizicija… A vse to se ni dogajalo danes. Zato nekako razumem povprečenega človeka, da si zmore pred tem zatiskati oči. A sprenevedanje glede duhovniške pedofilije je kaplja čez rob. Po toči zvoniti je itak prepozno, zločina se ne da omiliti, potem, ko je storjen. A - prevzeti odgovornost. Samo to, prezeti odgovornost. In potem, če je v človeku kanček človeka, potem skušati tudi popraviti ta storjeni zločin. Se spremeniti, poiskati pomoč, začeti s strokovno pomočjo preoblikovati svoj osebnostni profil. Reči: “Obžalujem.” In še mnogo drugega.
Hvala, Štrikarica. Se popolnoma strinjam z vsem, kar praviš.
Prijeten dan vsem skupaj.
ta tema je že malo out. kaj pa komunisti, so ti priznali svoja početja?
Jaz sem svoje mnenje o pedofiliji že podala in se ne bom ponavljala. Bi pa nekaj dodala glede zadnjih zapisov, čeprav se mogoče ne dotika direktno pedofilije. Zadnji zapisi so polni neke prikrite nestrpnosti - ne vsi, da ne bo pomote. Ne želim se postavljati ne na eno ne na drugo stran, želim samo napisati, da imam občutek, da se ti dve nasprotujoči strani ne želita slišati. Mojca, tvoj prvotni zapis se mi zdi dober in se z njim v celoti strinjam, medtem, ko se s kasnejšimi tvojimi zapisi ne, ker sta se šli z Majdo ping pong in sta ena drugo skušali diskreditirati. To se meni ne zdi na nivoju, to mislim glede obeh.
Majda, glede tebe pa naslednje: vem, kako se počutiš. Si globoko verna in določenih stvari ne zmoreš videti, pa vendar so se zgodile, če jih ti priznaš ali ne. Se pa v eni točki strinjam s tabo. Tudi jaz ne maram vse prevelikega posploševanja. Glede tvojega zadnjega zapisa pa naslednje: mogoče pa bi sedaj tudi ti pomislila, kako se počutijo tisti komunisti, ki niso ničesar storili, pa se jih zaradi tistih, ki pa so, sedaj obtožuje kar vsevprek. Poizkusi potegniti vzorednico. Tudi vsi župniki niso pedofili in sedaj pedofili mečejo slabo luč na vse župnike. Ali je to prav? NI. To pomeni, da ravno tako ni prav, da se sedaj obtožuje vse komuniste zaradi SLABIH komunistov. Upam, da si razumela, kaj ti želim povedati.
Lep dan vsem skupaj in mogoče ne bi bilo slabo, da bi se začeli poslušati med sabo.
Ja Janja B, ni mi prevč všeč, da žugaš s prstom in na veliko moraliziraš. Jaz nisem nikogar diskreditirala (pomeni odvzeti veljavo, ugled) ampak sem samo zagovarjala svoje stališče in to od prvega posta naprej in to tudi podkrepila s konkretnimi primeri. Če bi pa kdo od drugače mislečih imel kakšen konkreten komentar, ki bi me prepričal bi mu pa to tudi priznala in z njim diskutirala dalje. Ampak tega enostavno ni bilo.
Pa naj še zadnjič razložim rdečo nit mojih postov, če bi se bolj poglobila bi videla, da je point vsega kar sem hotela povedati to, da je res, da vsi duhovniki niso poedofili, vendar pa, s tem, ko tahih dejanj javno ne obsodijo in ne stopijo na stran žrtve so zame enako krivi.
Zato naj ti na tvoje “žuganje” odgovorim: ja jaz lahko poslušam, ne morem pa razumerti in ni hujšega kot to, da nekomu nočeš verjeti, da se mu dogaja nekaj zares hudega, to je tako kot, da si to dejanje ponovil in ga še enkrat zlorabil.
Lp.
Kar se tiče zlorab, je moje mišljenje jasno. Storilci so za svoja dejanja odgovorni, o tem ni dvoma. Me je pa bolj potegnila tema, ki sem jo že dalj časa pestovala v sebi in jo
zaznavam tudi na blogu. Mnoge namreč pohujšujejo slabosti v Cerkvi in to jih tudi oddaljuje od nje. Ničkolikokrat slišim stavek: Kristus da, Cerkev ne!
V ta namen sem prebrala knjigo Ljubiti Cerkev od kardinala Sconborna. Knjiga je duhovno bogata in globoko premeditirana, saj je kardinal po njej imel tudi duhovne vaje. Prepričal me je zlasti v ugotovitvi, da je Cerkev hkrati človeška in božja. Nenehno se mora boriti proti človeškim slabostim, a se to lahko dogaja samo z božjo močjo.
Da bi mogli bolj ljubiti Cerkev, tako kardinal Schonborn, jo moramo gledati z očmi Jezusa, ki jo je ljubil in dal zanjo sam sebe. Naša osebna poklicanost po Kristusu je neločljivo tudi včlanitev v občestvo cerkve.
Nastajanje in rast Cerkve se dogaja v petih obdobjih.
Bila je od začetka sveta napovedana v predpodobah/Noetova zaveza/
Pripravljana je bila v zgodovini Izraelskega ljudstva.
Ustanovljena je bila v poslednjih časih /na križu/.
Razglašena na binkošti z Izlitjem Svetega Duha.
Ob koncu časov bo dosegla dovršitev v poveličanju.
Namen Cerkve je odrešenje in zveličanje ljudi. Je cilj in sredstvo za notranjo Zavezo z Bogom in za edinost vsega človeškega rodu.Obstaja razlika med Bogom, ki je edini resničen, večen in popoln in stvarstvom, ki svoje biti in obstoja nima samo od sebe. Spreobrnitev pomeni bolečo ločitev od strastnih odvisnosti, ločitev od očarljivosti malikov in osvoboditev k resnici. Stvarstvo je narejeno v naravnanosti na soboto /NZ nedeljo/ in torej na češčenje in adoracijo Boga. Bogočastje je torej zapisano v samo stvarstvo. Tako se sobota približa veliki osvoboditvi, izhodu iz egiptovske sužnosti. Ukrepe in posege, s katerimi Bog skrbi za svoje stravrstvo in ga vodi k tej popolnosti, imenujemo božja previdnost.
Priprava Cerke se začne v trenutku, ko je človek z grehom izgubil božje prijateljstvo. Zbiranje Cerkve je božji odziv na kaos, ki ga je povzročil greh. Dogma o izvirnem grehu je neprecenljivega pomena za celoto vere. Nihče ne more priti do odrešenja sam od sebe. Vsi smo dolžni zahvalo za odrešenje Kristusovi daritvi.Božja zaveza z ljudmi naj znova zbere, kar je greh razpršil - to zbiranje je Cerkev. Sin je poslan, da nam podari sinovstvo.
Cerkev je oskrbljena s hierarhičnimi organi in je skrivnostno Kristusovo telo. Postati Cerkev pomeni prejeti delež pri Jezusovem sinovstvu. K temu spada tudi hoja za Kristusom.Liturgija in zakramanti so živo nadaljevanje tega, kar je Jezus enkrat za vselej storil za nas.On je naše odrešenje, rešitev vsakega od nas že izvršil, a v nas to še ni dovršeno. Celotna Cerkev je potujoča Cerkev in v svojem zemeljskem življenju dopolnjuje, kar še manjka Kristusovemu trpljenju. Šele z vstajenjem bo dovršena graditev Kristusovega telesa.
Pred tem mora Cerkev prestati poslednjo preiskušnjo, ki bo omajala vero številnih vernikov. Najhujša religiozna prevara je prevara lažnega mesijanstva, kjer človek poveličuje samega sebe namesto Boga. Božje kraljestvo se ne bo dovršilo z zgodovinskim zmagoslavljem Cerkve na podlagi rastočega napredka, ampak z zmago nad poslednjim divjanjem hudobije. Jezus pričakuje od svojih učencev držo, ki se jo je držal tudi sam. Prišel je v uboštvu, sam sebe je izpraznil, postal služabnik vseh in vse svoje življenje vrgel za nas v Očetovo zakladnico./Prilika o ubogi vdovi/.
In ker je Cerkev iz udov sestavljeno telo, mora imeti tudi najpotrebnejše in to je srce, ki mora goreti v ljubezni! Za vse, brezpogojno!!!
Mojca, tako kot ti meni očitaš, da te nisem dobro prebrala, tudi ti mene očitno nisi, ker si kar precej stvari spregledala. In tudi nikomer nisem “žugala”, ampak sem povedala samo svoje mnenje, ravno tako kot ti. Sedaj bom še enkrat povedala bistvo tistega, kar sem napisala, potem pa se jaz s tabo ne mislim iti ping ponga, ker sva dejansko na istem bregu, le ti me nisi hotela razumeti, ker mogoče gledam na zadevo za odtenek drugače kot ti. Do tega pa imam vso pravico, se ti ne zdi?
“Zato naj ti na tvoje “žuganje” odgovorim: ja jaz lahko poslušam, ne morem pa razumerti in ni hujšega kot to, da nekomu nočeš verjeti, da se mu dogaja nekaj zares hudega, to je tako kot, da si to dejanje ponovil in ga še enkrat zlorabil.”
Tole si napisala ti. Moje razmišljanje na to pa se odraža v mojem prvem zapisu, zapisanem 14. aprila 2010 ob 13:30 in se glasi:
“Johanca, najprej vse čestitke za tvoj pogum, da si spregovorila, ker se zavedam, da glede na tvoje pretekle izkušnje najbrž ni bilo najlažje. Se strinjam s tabo, da bi marsikdo bil lahko bolj previden z besedami, in sicer tukaj na blogu in tudi drugače. Zelo hudo se mi zdi, da se žrtvi ne verjame, ko se že opogumi in spregovori. Jaz namreč ne verjamem, da bi žrtev lagala.”
Kje se tukaj razhajava?! Jaz namreč ne vem.
“Mojca, tvoj prvotni zapis se mi zdi dober in se z njim v celoti strinjam…”
Tole pa je delček mojega današnjega zapisa, ki si ga tudi očitno spregledala.
Očitno si spregledala kar nekaj stvari in tudi tisto, kar sem želela povedati. Ni se mi namreč zdelo primerno pisanje, ki je sledilo temu, in ki je bilo namenjeno izključno vama dvema z Majdo, ki sta si dokazovali ena drugi, katera je bolj na nivoju in katera je boljša za ne vem koliko svetlobnih let. Vidiš, to mi pa ni bilo všeč. Drugače pa: ne hodim v cerkev in verjamem v svojega Boga, da ne boš slučajno mislila, da sem kakšen odvetnik Cerkve. Daleč od tega. Ne maram pa posploševanja, tako kot sem že večkrat poudarila. Sem pa za to, da se tiste, ki so kakorkoli vpleteni v zločine primerno kaznuje in se žrtvam pomaga. To pa si želimo vsi, mar ne?
Lep pozdrav.
Poglej Janja B. tale tema je namenjena pedofiliji in ti jo na vsak način hočeš zvleči na nek drug konec. Jaz sem ga. Majdi povedala svoje mnenje ona pa meni svoje, tudi če je to miljon svetlobnih let narazen, ne vem zakaj si se morala ti umešati kot razsodnik. Pa ne sedaj skočit iz kože, ker je čisto brez potrebe. Jaz ti nič nočem. Imam samo svoje mnenje, tako kot ti, sedaj če je tebi to ping pong uredu, meni je to diskusija, in če bi bilo tako kot praviš ti bi tule vsak napisal svoj post in konc debate. Lepo od tebe, če ti je bil moj začetni post všeč, ampak jaz ga nisem napisla zato, da bi bil komu všeč ampak, da bi v njem izrazila svoje mnenje.
Glede tvojega posta objavljenega 14. aprila t.l. ga pa res nisem brala (sem že nekje zgoraj omenila, da to ni moja navada z izjemo postov ga. Majde za katere sem si pa res vzela čas in jih prebrala), sem ga pa sedajle prebrala (hvala, ker si me opozorila na to), vendar moram reči, da me tvoje pisanje ne prepriča, nekako se mi ne zdi čisto iskreno, ampak to ne pomeni, da sedaj pripravljam kakšen napad nate.
Glede zadnjega odstavka pa kar se tiče tega ali si verna ali nisi to pri meni ne igra popolnoma nobene vloge, to je tvoja osebna odločitev in jaz sem jo dolžna spoštovati pa kakršna koli že je. Sploh pa nimam navade ločevati ljudi po njihovi veroizpovedi, barvi kože, spolni usmerjenosti, narodnosti ect…
P.s.: na koncu bi se rada opravičila naši gostiteljici na blogu, ker sem tako nesramno zašla s teme (bila sem pač izzvana), prav tako se opravičujem ostalim diskutantom in obljubljam, da bom drugič bolj previdna. Škoda za to temo, ki je res aktualna in je po moje dobro, da se o njej čim več in čim glasneje govori.
Lp.
Mojca, še nekaj sem prej pozabila napisati. V enem od prejšnjih zapisov sem napisala, da se strinjam s tvojim prvim zapisom. Dejstvo pa je, da se strinjam tudi z naslednjimi, ne sicer v celoti, večinoma pa. Najbolj pa se strinjam s tabo glede Rodeta, kontracepcije in še marsičesa. Jaz se ne strinjam s tabo glede načina obravnave tvojih sogovornic, ki se ne strinjajo s tabo. Meni se namreč zdi, da bi več ljudi prepričala z drugačnim tonom. Samo to me je zmotilo. Drugače pa vem, da imaš dobre namene, tako kot vsi mi. Upam, da tega zapisa ne boš spet narobe razumela, ker to ni bil moj namen. Lep dan želim tebi in tudi ostalim.
Mojca, ker si napisala še nekaj, ko sem jaz že oddala, bi ti napisala samo še tole, in sicer popolnoma mirno, nisem namreč skočila iz kože. Koliko sem jaz iskrena ali ne, mislim, da vem samo jaz in tisti, ki me poznajo. Sama se imam za zelo iskreno in pošteno. Ne vem, zakaj ne bi mogla biti iskrena, če se do milimetra ne strinjam s tabo. Ne razumem tega. Sicer pa to ni več v okviru teme, zato bom raje nehala.
Preveč zapletate. Pedofilija je kaznivo dejanje in vse brez izjeme je potrebno kazensko preganjati “by the full extesion of the lav.” Gra za kriminalca, ne glede na njegov poklic ali položaj. In tudi tiste, ki so za kaznivo dejanje vedeli in ga prikrivali. Je pa problem z dokazovanjem prikrivanja.
Drugače pa še vedno hodimo v cerkev in še vedno peljemo otroka k zdravniku (čeprav je zdravnica z malomarnostjo zdravnica ubila Bora N. - zdravniška zbornica pa to požegnala) in še vedno gredo otroci v šolo čeprav je bil v šoli na primosrkem učitelj (telovadbe) obtožen spolnega napada na mladoletno osebo.
Nisem neveren ker poznam slabega duhovnika, ampak sem veren ker jih poznam toliko dobrih. Nisem nehal obiskovati zdravnika zaradi nekaj njih (zdravstveni pregled za vozniški izpit z vtikanjem zdravnikovega prstav v nožnico najstnice - za kar so zdravniki izjavili, da je za to lahko obstajala potreba?!) ampak hodim k zdravnikom ker poznam tudi dobre zdravnike. Še vedno hodimo v šolo, ne zaradi vseh tistih “učiteljev”, ampak zadari tistih, ki so dobri, vestni.
Torej ne obremenjujte se s poklicem. Poklic ni pomemben. Prvi val razkritja pedofilije je prišel iz Belgije ko so razkrili sodnike, politike, odvetnike in druge ugledne ljudi. Problem so dejanja, ne poklici.
zazyay, dobro napisano!
Bravo Zazyay, (nerodno ime), se popolnoma strinjam. Vse je treba kaznovati.
Sem praktična kristjanka, vendar se mi ne zdi nič narobe, če so papeža obtožili sokrivde, kakor se mi ni zdelo sporno ko so proti predsedniku Turku vložili ustavno obtožbo, zaradi odlikovanja Ertla. Če živimo v demokraciji, imajo ljudje do takih stvari pravico, zato, da odločijo, ali so obtožbe upravičene ali ne imamo pa sodišča.
Ne zdi se mi pa pravično, ker se med pedofili dela tako velika razlika. O duhovniških grešnikih se že tedne, pri čisto vsakih poročilih to na dolgo in široko pove, enako to prežvekujejo vsi časopisi. Ime obtoženega duhovnika se pove veliko prej, kot mu je krivda dokazana, pri vseh drugih primerih se o dogotku pove enkrat, za ime pa izvemo, ali pa tudi ne, takrat ko je obdolženec tudi obsojen.
Torej pri kaznovanju in obravnavi naj se vse obtožence enako oravnava.
Bravo zazyay! Tudi jaz sem enakega mnenja.
Menim, da je pedofilija med duhovščino le izgovor za napad na Cerkev tistim, ki so itak proti njej.
Prav bi bilo, da bi kristjani hodili v cerkev zaradi Jezusovega izročila, ker nam je rekel to delajte v moj spomin, zaradi osebnega srečanja z njim, ki nam ga evharistija omogoča in ne zaradi duhovnikov, čeprav je maša pri tistih, ki imajo dar pripraviti dobro pridigo gotovo polnejša. Zato pa v današnjih časih lahko tudi kam poromamo ali se odpeljemo tja, kjer se duhovniki bolj potrudijo ali so nam morda bolj všeč, če se tudi za vsak malo večji šoping odpeljemo v “nakupovalna središča”…
Pa še vsem, ki se pritožujete nad nekakšno eksluzivnostjo RKC. Kolikor vem, se odgovorni v RKC trudijo z ekumenizmon, torej povezanostjo z vsemi cerkvami, ki jih navdihuje Kristus, poleg tega pa tudi z vsemi resnimi enoboštvenimi religijami, zato organizirajo srečanja, pa molitvene tedne,…
Spominim se, da sem pred davnimi leti nekje prebrala intervju z zdajšnjim nadškofom dr. Stresom. Vprašanje novinarja je bilo, kako ve, da je njegova vera prava. Dr. Stres je odgovoril, navajam približno po obledelem spominu, da ne ve, ali je prava, da je bil v njej vzgojen, da se mu zdi smiselna in zato veruje v njej. Da je eno življenje premalo časa, da bi preverjal vse religije in iskal pravo. Seveda je dr. Stres odgovoril prepričljivo s svojo duhovno in intelektualno širino.
Vsem iskalcem dobrega vse dobro!
@zazyay
Kako lahko sploh primerjaš zdravstvo, šolstvo in Cerkev???? Daj pomisli malo, no. K zdravnimu MORAMo, če zbolimo … Osnovna šola je prav tako obvezna. A naj postanemo kar neizobražni in naj pomremo zaaradi bolezni, ki se dajo pozdraviti? Cerkev je pa svobodna izbira in kdor ni veren, ne ogroža svoje ekzistence.
Zakaj je Cerkev v primeru pedofilije toliko izpostavljena? Ker naj bi bila božja hiša, pravična hiša. Nekdo, ki naj bi ljudi poučeval s svojim zgledom, spolno zlorablja otroke! A se sploh zavedate, kaj pomeni spolna zlorabaa ali ste popolnoma otopeli??
Pa še nekaj o celibatu. Ker sem študirala teologijo, vem, da so celibat uvedli v 4 st., predvsem zaradi problema dedovanja! Ni se jim zdelo prav, da duhovnikovi otroci in soproga podedujejo po njemu cerkveno lastnino. Pred tem sso se duhovniki lahko poročali.
Toliko o vaši Cerkvi.
Zala, zločinec je, kdor zlorablja otroke, ne glede na to, kateri poklic opravlja, in mislim, da ni nihče pri zdravi pameti pri tem ravnodušen.
Prav pa se mi zdi, da se razlikuje med kriminalci in nedložnimi v katerem koli poklicu, s kolektivno krivdo delamo krivico vsem nedolžnim. Mislim tudi, da so napačna pričakovanja, da so kar vsi duhovniki tudi svetniški kandidati, so si pač izbrali službo, ki jo nekateri opravljajo bolje, drugi slabše, sem ter tja pa se najde tudi kdo, ki je povsem neprimeren zanjo. Tako je tudi v drugih poklicih, ki delajo z otroci, in nič manjši zločin ni, če otroka zlorabi npr. pedagog ali pa celo sorodnik, družinski prijatelj, kjer je menda pedofilije največ, pa se o tem sploh ne govori!!!
S prstom je treba pokazati na kriminalce, na vse, ne le na tiste med duhovščino, ne pa kar počez kriminalizirati Cerkev, ki jo tvorimo vsi kristjani.
Jaz bi vsem, ki se na en ali drugi način spravijo nad otroke, mladoletne - vtetovirala črko P na čelo. Da mu je nihče ne bi mogel zbrisati - za vedno in povsod.
Milena, to je dobra ideja. Samo kaj ko ni konsenza, ali je delikt bil ali ne. En pravi ja, drugi ne… Mi starši verjamemo otroku, drugi verniki pa svojemu duhovniku - če bi se jim sesula podoba o častitem duhovniku, bi se jim sesul svet.
čisz sem šokirana nad prebiranjem tega bloga. toliko krščanskih fanatikov na kupu, pa še ne.Največja fora je pa ta, da tisti k je krščansko ubrisan tega pri sebi sploh ne opazi.
ampak ob pisanju majde mi je pa res na bruhanje šlo.
gghh a si ti tud s požareporta uletela :-). tudi jaz sem zgrožena, kot tole prebiram!
Ok, prvo sem zvedel, da se na blogu Saše “prepira” Tilen. Pa grem prvo poiskat njegov komentar, nato šele zapis bloga (Saše). Sam nisem veren, kar pa tu sploh ne igra nobene vloge. “Članek” je bil napisan primerno, brez žaljivk, z samimi dejstvi, ki jih slišimo iz medijev. Kot sem razbral je veliko ljudi, ki tu komentira zelo zelooo vernih in to tako zelo da bi verjetno bili pripravljeni zatajiti zlorabo lastnega otroka storjeno s strani župnika naprimer. Tega se bojim.
Veren si lahko tudi če nisi fanatik. Pa pedofil je pedofil tudi če je župnik in spada samo v zapor!!!
Dragi moji, v imenu vere in velikih reči mečete črke na ekran na način “naj se lepo vidi” ter pametujete v smeri “dajmo, rešimo svet”. Kasta farška! Nisem tu da bi bral o pedofiliji, ki ste se jo lotili. Sam sem mnenja, da so kazni zanje veliko preblage. Prišel sem, ker me je pritegnil članek na Požar reportu. To pranje perila med dotičnima. Nisem mogel verjeti, da je to kar piše Požar res mogoče. Delo gospe Saše sem vedno spremljal s spoštovanjem. Danes vidim, da sem se zmotil. “Bog ji je dal” pet otrok, ki jih sedaj namaka v te njene afere. Počne to v imenu boga, ali kako? A ji svetovalci, taki imenovani posvečeni ljudje, ki bi jih bilo treba kaznovati za svoje početje, in vi, internetni pisuni, ne znate dopovedati kako bo to kar delata z “očetom” v javnosti vplivalo na otroke skozi življenje?! Ločevanje je že za domačimi zidovi težko za vse vpletene, kaj šele tako. Gospa Saša, kje imate razum?! Spustili ga v pušco pod oltarjem?? In Tilen, dedec, glava družine, večni varuh potomcev: kaj mislite, da otroci ne bodo brali tega kar pišete, o novi ženski in družini z njo?! Eh, saj res, verjetno mislita, da so otroci tako in tako premajhni, da bi bilo vredno pomisliti nanje. Pa vsi niso iz enega gnezda, tudi to. Kretena dva. Da vaju ni sram! Takim kot sta vidva bi bilo treba otroke vzeti in jim prepovedati že misel na nove! Vaju pa poslati na brušenje tistega kar imata v glavi. Sramota! Gospa Saša, ne morem verjeti da ste mati. In sprašujem se tudi odkod vam čas za vsa podobna razpredanja. Grem s te strani. In me nikoli ne bo več nazaj. Tudi na cesti se obrnem stran, ko vas spet srečam. In zamenjam kanal, če vas uzrem na TV.
Srečno!
Veliko napisanega - nič povedanega.
Samo opravičevanje in povdarjanje da je v bistvu vse je povsem uredu. Sem pa ke kaka avanturica. Kot bi bral Družino.
Če verjamete v boga, jezusa, pekel, hudiča in podobne stvari kako se lahko obračate stran od institucionalne cerkve, ki je to prevzeto od drugih ver v 2000 letih s spremembami dopolnili in dodatki zglasovanimi s strani kadinalov napletla v knjigo. Prav zanimivo je prebirati študije kako smo čez zgodovino prišli do tega čemur danes pravijo biblija, vendar tega iza prižnice ne boste slišali. Je treba na drugih koncih pobrskati. Zna pa biti marsikdo neprijetno presenečen ali pa vse skupaj zavreči, ker bo kognitivna disonanca premočna. In dokler večina ne more ali ne upa pomisliti na to da je lahko karkoli narobe, hudo narobe s papežem ali cerkvijo, ker so ga dodobra prestrašili s fiktivnim okoljem imenovanim pekel, imajo bianco menico da lahko še naprej počnejo kar jim zapaše. Kaj jim pa morejo?
Ni zaslediti, da bi Saša kjerkoli omenjala svojega moža v v čanku ali da bi vpletala otroke, družino in mu to očitala. Kot vsi zakonci, ki se ločujejo, imata verjetno težave z razdeliitvijo premoženja, itd… In to kar je napisano na Požareportu je brez primere, ven metanje Tilena, pranje umazanega perila za nekaj, kar bi moral zadržati zase, če bi bil kakšen pravi moški. Tako pa vlači njuno razmerje po medijih z nekakšnimi duhovnimi obeliski, pa to je njuna stvar, ki sta jo preživela skupaj in ji je kdaj pa kdaj morda res stal ob strani, večinoma pa verjetno ne, če se je morala kar naprej iskati na duhovnih poteh. Preveč jo je potegnila cerkev - zakaj?, a to je njena stvar. Vendar trpeče matere Ivana Cankarja ne potrebujeno več, v cerkvi pa je še vedno identitetna ikona vsega stvarstva. Ženske spametujte se!
Nisem cerkveknjakinja, spoznala sem, da moraš imeti svojo glavo če hočeš naprej, boga med hudičem in dobričem v cerkvi, za tega ne dam nič.
Saša pamet v glavo, pa bo vse še v redu.
Lepo te pozdravljam
No, hvala, Monika-ste ena redkih, ki je opazila, da pišem o pedofilih, ne o čem drugem…
Iz zgornjih komentarjev je razvidno, zakaj mora biti sodstvo, vojska in policija pod strogim nadzorom.
Vsi po vrsti ste se postavili za sodnike, poroto in rablje obenem.
samsam - hvala tudi tebi za razsvetljenje!
Vsi se patetični!
Zakaj ne pustite da organi pregona opravijo svoje. Pa kdor je kriv v “čuzo” z njim - brez pardona - pa naj bo to učitelj, trener, duhovnik ali družinski oče.
V vseh slojih naše GNILE družbe se nahajajo pedofili.
Škoda, da je Tilnov komentar že v rumenem časopisu.
Res lahek plen.
Saj vem, da je recesija. Pa pomislita na otroke in ne si delat reklame na tak način.
Pedofilija - napaka Cerkve, da je zadevo skrivala.
Glede na to, kar se dogaja po familijah (95 % vseh tovrstnih grozot) pa bi bilo potrebno poleg vseh pedofilskih očkov zapreti doživljenjsko tudi mame, ki za vse to vedo, pa ščitijo ugled svoje familije in so hkrati ljubosumne na svoje otroke. In to dopuščajo. Vse te otroke pa rešit iz krempljev neusmiljenih staršev.
Večkratni ločenci imajo ponavadi probleme izključno sami s seboj. Njihovi partnerji so pa navadno nezadovoljni in varajo, ker iščejo toplino, ki je doma ni… in tako se vzorec ponavlja…
Ne morem si kaj, da ne bi napisala nekaj besed po vsem tem težkem branju zgoraj. Ne bom se dotikala naslovne teme, o kateri Saša pišete, ampak komentarjev Tilna in nekaterih dam in gospodov o vajinem odnosu oz o pogledu na vajine korake.
Kdo je kriv? Najpogostejše vprašanje Uroša Slaka v Trenjih, ki je šlo vsem poštenim Slovencem tako močno na živce. Najhuje v življenju je obsojanje nekoga in vidva sta se žal našla pred pomembno prelomnico življenja. In počne se prav to, da iščeta oz drugi iščejo krivca za ločitev vajinih osebnosti.
Jaz razmišljam takole in si to dovolim tudi napisati: Tilen, če se je Saša, kot vaša “bivša” umaknila iz vašega življenja, kaj potem sploh pišete po njenih blogih. Pa kaj, če ni vse res, kar se piše? Zakaj se branite? A je sploh še kaj važno? A se morate braniti? Za koga? Za vaju že ne, morda za prihodnjo vašo damo, s katero si boste želeli preživeti preostanek življenja. Tu se pri vas izjemno čuti mladostno razmišljanje, ki nekako ne gre k vašim letom. Adolescenti bi se branili na takšen način.
V bistvu sta samo še en par, ki se ločuje, pa kaj? Pač ne gre, dvignita glavo in pojdita naprej. Poskušajta to prenesti s pozitivno energijo, saj kolikor mi je jasno iz napisanih besed, med vama že dolgo ni bilo, kot bi moralo. Zato je dejanje Tilna-prevara, resnično nizka poteza, kako svojemu partnerju povedati, da je konec.
In Saša, ne glede na vse obtožbe, energija v vaših očeh sporoča nekaj povsem drugega, kar omenja v obrambi Tilen v medijih. Kot osebnost ste izjemna, pa četudi se “še vedno” iščete. In niti besede Tilna v časopisih, kakšna naj bi vi bila, me niso prepričale, da bi razmišljala drugače. Redki so se v življenju že najdli in kolikor lahko sklepam iz Tilnovih besed, se on še tudi ni, pa tega nihče ne napiše.
Življenje je lepo in gre naprej. Ne pozabita pa, tako Saša, kot Tilen, da se vsakemu v življenju vrne-dobro dobrim, slabo slabim oz. kar daješ, se ti bo vrnilo.
O Saši se bo verjetno v prihodnosti še pisalo v medijih, o Tilnu pa po mojem ne. Pa menim, da bi bilo dobro, če bi se, ker bo verjetno zanimivo prebirati vsebine.
Samo pozitivno.
Nataša, hvala za pozitivno naravnanost!
Ja, cerkev bi morala pogledati svoje temelje, jih pretresti in izpljuniti slabo. A kaj, ko se duhovniki tako bojijo izgubiti vernike, da ne upajo povedati, da je koruzništvo greh, da je splav greh, ločitev, da je kontracepcija greh… Kako se potem lahko pričakuje, da bodo v cerkvi živele neke vrednote, če je že npr. vrednota življenja zanemarjena v imenu “prijazne” cerkve? Priporočam ogled monodrame Gregorja Čušina Jona - besni prerok. Se splača!