Naš Božiček je danes nakupil že vsa darila. Vsako leto jih sicer nakupi manj, a drži se pravila, da se to počne v začetku decembra in ne takrat, ko je gneča takšna, da si kar puliš iz rok stvari in imaš občutek, da je nujno potrebno kupit še to, pa še to, pa še…
Božiček obdari naše otroke, bratova dva in mojo krščenko ter njenega bratca. In to je vse. No, seveda malenkost prinese tudi meni in možu, a včasih se zgodi, da za naju zavije kakšno stvar, ki jo sicer že uporabljava. Tako, da otroci ne mislijo, da sva bila tako poredna in si nisva ničesar prislužila…
Naši otroci vedo, da Božiček nima neomejene količine sredstev, zato v svojih pisemcih vedno napišejo le eno željo. Pa še za to se prej posvetujejo z nama, saj jih opozoriva, da je želja “predraga”, če presega tihi dogovor vrednosti Božičkovih daril. Letos je to spet 20 eurov za enega, tako kot že nekaj let. In ko je Božiček danes kupoval in iskal napisano, je ugotovil, da se za to vsoto lahko kupi že zelo lepe igrače.Razen kakšnih Lego kock ali podobnega. Kocke so pa tako drage, da bi človek kar znorel…
No, današen dan je bil izjemno uspešen, vsakič mi prav odleže, ko so darila v Božičkovem košu in jih je potrebno le še zaviti. Potem pa švrc nazaj na naš hrib iz Ljubljanske megle.
Kaj pa darila za babice in dedke, sestre, brate, botrco, botrčka, njihove otroke pa še koga?
Meni se zdi, da se zaradi drugih še ekstra naberejo stroški, pa ne da bi si jih hotel naredit. Malenkost za tega, malenkost za onega, tudi če samo po kakšno čokoladico ali kavico… uaaa, in denar samo leti…
Meni je obdarovanje postalo ena velika mora. Vsi okoli nas se nekaj “ven mečejo”. Prihajajo obiski z drugimi otroki in prinesejo celo vrečo sladkarij al pa še kaj za oblečt/igrače… in potem si enostavno prisiljen vsaj nekaj imeti na zalogi, da se potem njihovi otroci ne čutijo preveč zapostavljeni (pa še to ni isto, če daš samo kako malenkost v zameno za celo bogastvo). Ne pomagajo pogovori, vsako leto je isto. Tako da je na koncu božiček ena sama slaba volja zame, pa verjetno še za mnoge…
…kje so tisti zlati časi, ko smo bili zadovoljni z malim in ni bilo vse tako potrošniško naravnano. Že Miklavž mi je čisto mimo, saj otroci že na vsakem koraku srečajo po enega miklavža, ki deli vsak svoje darilo. Eden na občini, drugi v cerkvi, tretji je pustil darilo pri babi in dediju, četrti pri babi, pa tetah in stricih, botrci…. Pa se bo za Božič že spet ponovila ista zgodba. A ni škoda?!?? Ne vem kako dolgo bo še meni uspevalo mojima otrokoma dopovedovat, da je bistvo Božiča v revnih jaslicah…
Hja…z darili je res vsako leto težje, saj vsi toliko pričkujejo. Pred leti ko sem še imela več časa sem bila obsedena z revijami za prostičas in sem ustvarjala in nato te reči podarila(iz gline, mozaičnih kamenčkov….,vse čestitke so bile nujnjo moje) pa tega večina cenila. Sestričnin mož mi je enkrat rekel “a takšna darila pa na gorenjskem nosijo”. Jaz sem svojima sinovoma kupila že zadnji teden v novembru za božička, pa še to je bila alternativa, kajti plan a je bil že razprodan. Porabila sem 25€ za enega. Je pa lažje med letom podarjati, ni takšnega pričakovanja. Se je pa lani v vrtcu zgodilo, da so starši stali z darili v rokah, jaz pa ooo… brez in ta zadrega… Torej ima kdo kakšno idejo za darilo(za 10€) za babice, dedke, prijateljice, vzgojiteljice….že seštevam koliko denarja je to, pa me že vse boli. Še ideja od mene za dragega, kuponi napeljani na vrvici (večerna masaža, gledanje večernega filma po tvojem izboru, štriženje-moj ne hodi k frizerju, stri…. ples, sesanje avtomobila, 1x bonus,da ne rabiš skopati otrok kadar si na vrsti, …).
Uf…..darila.
Jaz sem se odločila, da letos za božička ne kupim čisto ničesar. Ne vem, če sem se prav odločila?! Ampak tako sem se. Dovolj imam, da sem morala vsak december razbijat glavo kaj naj kupim. Sej sem vedno samo najbližjim…..ampak tudi teh je kar nekaj. Tako, da letos ne kupujem ničesar za božička. Za svojega dragega bom napisla pisemce……otrokom pa spekla najljubše piškote (ko jih ne bo doma) in jih v peharju postavila pod božično drevo.
Ostali dedki, babice, tete, strici, nečaki, nečakinje, sosedi, sodelavci, prijatelji……dobijo v roke kuverto…..kjer so jim moji otroci na list paperja napisali (načičkali) želje…..spodaj smo podpisani vsi. To je letos za moj december. To pišejo že sedaj in se ob tem vsi skupal prav lepo zabavamo.
Aja za Miklavža sm pa podarila (otrokom in možu) sadje (mandarine, pomaranče, banane, jabolka, kivi) in suho sadje (jabolka, hruške) ter vsakemu nogavice…..
Kar se tiče kuhanja pečenja……poskušava z mojim dragim vse potrebno nakupit že sedaj. Jedilnik za božično večerjo in silvestersko imam že sestavljen (tukaj sva si pomagala s knjigo s. Vendeline).
Ob večerih skupaj z otroci delamo okraske za božično drevo. Ob tem poskušamo kaj zapeti, kar so se otroci naučili v šoli.
Upam, da mi bo uspel…..tak advent kot si želim…..
Enako želim tudi vam…..naredite si tako kot si sami želite. V končni fazi praznike oblikujete sami.
Z leti ugotoviš, da karkoli ti prinese kdorkoli od dobrih mož, je lepo, večji čar je namreč v pričakovanju in odvijanju daril kot v samih predmetih. Ti so itak del naše stvarnosti, kakorkoli. Na očetovem hladilniku sem zagledala še prejšnji mesec neodpakirano božično darilo od lanskega leta, pa je bilo domiselno, slovensko in kupljeno na božičnem sejmu. Ah kar po starem, nogavice in vino, pa bo, sem pomislila. Sem jih vsaj videla kako jih je nosil. Sin je pa v obdobju, ko mu več pomeni, da se bo dobil s prijatelji ali šel na koncert. Mož? On pa ima najraje moj žareč pogled, ko odvijam njegovo darilo in jaz njegovega (ponavadi je kaj skromnega ali simboličnega, knjiga, cd., rokavice, štumfi, čokoladni bomboni, tradicionalno bacciji…) Vse, kar prinaša dobra volja in pozornost, je najbolj cenjeno in to vsak ve, samo, da smo prevečkrat zaslepljeni z drugimi stvarmi. Kar se tiče majhnih otrok…seveda bi jim vse dali, samo da bib bili zadovoljni, ampak zavedajmo se, da so tudi oni najbolj srečni, ko jih starši ali druge ljubljene osebe stisnemo v objem, jim kaj povemo ali zapojemo. Ne pozabimo tega.
Res je, december nam vsem prinaša težave, kaj podariti. Je pa super, če najdeš izvirno darilo za svoje najbližje ali pa izpolniš skrito željo. Tiste iskrice v očeh veliko pomenijo, pa če tudi so naša darila skromna.
Kiki nam zaupaš jedilnik za Božično in Novoletno večerjo.
Lepe decemberske dneve, pozdravček.
Tudi jaz sem letos razmišljala, kaj naj podarim, pa sem ugotovila, da je knjiga najboljše darilo. Človeka razveseli, nasmeje, mogoče zraven tudi joče…. Preden jo odpreš je že sama po sebi prsenečenje in nikoli te ne zapusti. Pa se drage niso, če kupis žepnice.
Včasih jih kupim samo po naslovu, pa se je večkrat zgodilo, da so prišle na pravi naslov z svojo vsebino.
Kar se pa malih vragcev tiče… Ko sem bila sama otrok smo bili no bolj revni, starša sta gradila hišo in take reči. Jaz pa še zdaj hranim mejhnega medvedka in lesenega polžka, ki sta mi jih podarila. Pa seveda se spomnim, kako pridno sva s sestro pospravljali, pa okraševali jelko in morali spat, da se Dedek mraz ni prestrašil otroškega kričanja, pa staršev, ki so naju tatinsko zbudili in zvončka, ki je naznanil, da so prišla darila.
Nakljub vsemu, da so najini vrstniki dobivali kupe daril, sem se počutila bolj srečno kot oni, te sreče se še danes spomnim.
Pri nas je Miklavž prinesel tisto kar potrebujemo: pleničke in copate. Pod jelko se bodo znašle jaslice. Za božično večerjo gremo k otroški polnočnici. Na obiske bomo nesli domače pridelke: kis, sok, orehe, jabolka, marmelado. Ponavadi nabavim na eko kmetiji še žita in izdelke, tako da so paketki zelo uporabni. V darila bomo dodali še izdelke naših otrok (rizbice, snežinke,…)
Otroci imajo sladkarij vrh glave, oblečeni so, igrač pa itak nimamo kam več zlagati. Z njimi se bomo igrali, brali in veliiiiko pogovarjali. In pričakovali Jezuščka. V molitvi se bomo spomnili vseh naših, ki so že odšli in tudi lačnih, revnih, bolnih na tej zemlji. Seveda bomo tudi nazdravili v novo leto. Upam, da ne bo preveč petard, ker drugače bo naš kužek ponorel.
Vsem želim miren advent
Ja seveda z veseljem vam zaupam jedilnik….
Za božično večerjo:
Goveja juha z žlikrofi
S kostanjem nadevanega purana
Riž z grahom in korenčkom
dušene ohrovtove glavice
nadevana jajca
mešana solata
potica
Silvestrski jedilnik:
gobova juha
domači zajec v omaki
kruhovi cmoki
pire krompir
mešana solata
čokoladni kipnik
To sta jedilnika, ki sva ga sestavila skupaj z mojim lubitom. Nama je všeč. Lep pozdrav vsem skupaj.
Imam še eno vprašanje za vse vas…..kako praznujete, preživljate sam Božični večer….da dobim morda še kakšno dobro idejo. Kaj ostali kuhate?
Lep pozdrav vsem skupaj.
Draga soimenjakinja, ko si opisala vaše praznovanje se mi zdi že skoraj preveč idilično, da bi bilo res. Tudi jaz sem si od nekdaj želela deliti za Božič svoje pridelke/izdelke, ampak v naši žlahti so izgubili ceno. Mama in tašča nas zalagata s svojimi marmeladami, kompoti in sokovi že čez leto in prav nič se mi ne zdi primerno, da bi jaz potem za praznik dajala naše pridelke, ki jih je tudi primerno manj zaradi manjšega posestva. Ok, edino vino, ki ga pridelamo sami je obvezno v božičkovi malhi, pa še to ravno ne razveseli… pa nihče ne ve, koliko dela je s flaširanjem in izdelavo unikatnih nalepk, če ves postopek kletarjenja sploh odmislim. Poleg tega babici in dedek kupujeta oh in sploh vsega, za vse nas, da so darila ja čim bolj razkošna. Pričakovanje iz njihove strani je sicer manjše, ampak VEDNO se počutim prav oropana za veseli občutek pri darovanju, ker je vedno tako skromno proti njihovemu in tudi veselja na njihovih obrazih zaradi zaslepljenosti od potrošništva ni več. Zanimivo pa vsi kimajo, ko jim govorim, da bi si naslednjič pa res želela skromnejših daril…očitno zato, ker jim gre pri enem ušesu noter in pri drugem ven, mislijo pa si svoje. Tako da res, če imate tako lepo v družini pa svaka vam čast!
Aja… predlani so hčerki prinesli onega kičastega plastičnega božička za na balkon in sama sreča, da je mož z mano potegnil in sva ga družno zavrnila. Nosovi so bili pa takrat res do tal. Na srečo vsaj o tem še odločava, kako bo oz. ne bo nakičana naša hiša. :)
Kiki, izbran jedilnik, ni kaj… in veliko dela. Midva z možem sva pa sklenila, da bova prekinila tradicijo velikih pojedin in razkošnih jedilnikov samo iz razloga, ker je s pripravo in pospravljanjem (nimamo pomivalca) vse preveč dela in da smo tako ali tako že siti vsega. Tako da odkar sva v svojem gospodinjstvu, narediva samo narezek (seveda praznično bogatejši, česar si med letom res nikoli ne privoščiva) in potem je skozi na dosegu, prav tako tudi pecivo in keksi. Predvsem morava gledati na to, da sva z otrokoma, ki sta še zelo majhna, prej zadosti skupaj. Skupaj postavimo jaslice in drevesce, potem pa zapojeva ob spremljavi kitare ali pa ob cd-ju lepih domačih božičnih. Jaslice so zaenkrat še bolj “mobilne” in je treba po igri otrok malo poiskati vse figurice, ampak naj jima bo to zaenkrat v veselje. Živimo pa 50km od obojih domačih, tako da praznujemo Božič sami, k njim gremo šele za Štefanovo. Lepo bo, če bomo letos lahko šli prvič skupaj k otroški polnočnici, če bo le zdravje. Najkasneje ob 21h bosta pa otroka tako šla spat, lani ju je zmanjkalo že prej, ker je vsakodnevna praksa 20 ura pri nas. Potem bova pa z možem imela še čas za ogled kakega lepega filma pa tudi molitev mislim, da ne bo izostala. Pa verjetno bova ob fotografijah še malo obujala spomine… Do sedaj je bilo še vedno zelo lepo. K polnočnicam sem pa do zdaj sama hodila, ker otrok nisva mogla pustit samih doma.
Vem, sem bila predolga… bom pa z veseljem prebrala še izkušnje drugih.
Pa še nekaj Saša, meni ne odpre prispevka z naslovom BOŽIČ ??
pardon, BOŽIČEK
No, mislim, da mi je uspelo kolumno Božiček popraviti. Meni se je sicer čisto lepo odpirala, ampak je bilo pa nekaj “pritožb”.
Ne mami, ne oči, ne tašča, ne bratec, ne botra… pri nas ne dobijo ničesar. No, dobijo objem, nasmeh, toplino, sprejemanje…. daril v materialni obliki pa ne. In mislim, da nam tega nihče ne zameri.
Bom pa pripravljala tudi jaz božično večerjo, ki je hkrati tudi Mančin rojstni dan in pride k nam moj brat z družino, pa dedki in babice. Torto si izbere Manca, letos bo 14 svečk, za ostalo pa poskrbim jaz. Ko sem spraševala moža, kaj bi letos jedli, je bil najbolj navdušen nad “nečem, kar spečem v roru”. V mislih je imel seveda kakšno pečenko. Meni pa ne diši preveč, rada bi kaj posebnega, a seveda tudi takšnega, kar bi mi ob vseh mladičih uspelo pripraviti… Kiki, tvoj jedilnik je čisto preveč zame…
K polnočnici verjetno tudi letos ne bom šla, se otroci takoj zbudijo in jokajo, samo da za hipec odidem kam zvečer. Za ta mali dve je pa že daleč prepozno.
Imam pa sicer čisto svojo vizijo praznovanja Božiča, ki je pa zaenkrat še daleč od realnosti…
NO, naj dodam še jaz svoj piskrček.
Tale strahospoštovana, grozeča, nič kaj prijazna gospa-finančna kriza se je dotaknila tudi mene in tako vse bolj razmišljam v duhu, kako je treba že zdaj zategniti, da ne bo pozneje še huje…
In sem se z mojo mamo lepo dogovorila, da Miklavža prevzamem jaz, Božiček bo pa njen in dedijev.
Običajno je bil okrog teh praznikov cel cirkus, Miklavž pri nas, pa pri babici, pa še kje okrog, potem isto z Božičkom, pa novo leto. NORO.
Tako bo letos za vsak praznik eno darilo. Od Božička eno in eno od MIklavža.
Je bil sicer zdaj MIklavž malenkost bogatejši kot običajno, ampak so vsi dobili nekaj kar so si želeli( v skladu z našimi zmožnostmi seveda) in je bilo zadovoljstvo popolno.
Pa še v denarnici se mi pozna.
Za vse ostale pa povabilo na kosilo, na kavo, piškoti in gostoljublje.
Edino moj mož bo pa tudi nekaj dobil, eno malenkost, da mi ne bo nerodno, ker se z kakšno malenkostjo in tudi vedno spomni name.
Ja, z darili lahko do enomoglosti pretiravamo. Naredimo lahko več škode kot koristi, če vsebina ni primerna. Jasno je, da bo treba otroke kmalu pripraviti na to, da si bodo sami služili vsakdanji kruh in priskrbeli stanovanje, zato jih tudi ni pametno obsipavti s prevelikimi darili. Ta generacija zna imeti velike težave, če jim že sedaj vse na krožniku prinesemo. Pri znancih so otroci za miklavža dobili ogromen koš sladkarij. In kaj je sledilo ta teden? Kar mamica skuha, ne jedo. Bašejo se z darovi iz koša. In kdo jih potem vozi k zobozdravniku? Ponavadi jih tam še zagovarjamo v smislu, veste naš otrok ima slabo zasnovo, veste to ima po meni, po stari mami,… Samo živo sprenevedanje.
Bistvo adventa je tudi to, da se z otroki odpravimo na obisk k starejšim ljudem, onemoglim, bolnim. In jim prinesemo skromno darilce (npr. kavica, čokolada, piškoti). Otroci naj kaj ustvarijo. Tako bomo ugotovili, da znajo starejši ljudje zelo ceniti, kar ustvarijo otroci. Učimo se od njih. Otroci bodo srečni. Zavedajmo se, da otrokom mnogo pomeni, če nekdo njihov izdelek s spoštovanjem prime v roke, si ga ogleda, ga postavi na vidno mesto in pohvali. S tem jim dajemo spoštovanje.
Pa če tega ne znajo naše mame in očetje, jim to povejmo. Mi smo starši. Mi vzgajamo. Pač, veliko naših staršev ni imelo, pa sedaj pretiravajo. V tem trenutku vzemimo vlogo vzgojiteljev svojih staršev mi v roke in jim povejmo, da pretiravanje ni nikoli dobro.
Jaz vas pa najprej lepo pozdravljam. Krasno je brat tvoj blog Sasa in komentarje vas ostalih. Ja prazniki so tu. Jaz vas pa pozivam z eno prošnjo. Vsak iz med nas lahko kaj naredi za uboge. Pozivam vas k temu, da v svoji okolici obiščete revne, osamljene in jim kaj podarite za te praznike. Jaz sem to že storila (za sv. Miklavža) mami samohranilki s tremi otroki sem nakupila in lepo zavila darila za vse otroke in njo. Bilo je nepopisno veselje z ene in druge strani. Mir in dobro v adventu…..pa le spomnite se prosim ……na bol uboge od vas…..
Prazniki.
Jaz za praznike letos (Božični večer) delam, sem zdravstvena delavka. Božični večer bom preživela s svojimi varovanci v domu strejših občanov. Mož in otroci pa se bojo odpravili k njegovimi starši. To bo moj prvi delavni Božični večer. Upam, da se bom imela lepo. Saša želim ti, da bi Božič nekoč praznovala točno tako kot je tvoje vizija……ker vem, da je popolna.
Tud sama si želim tako veliko družino kot jo imaš ti. Tebi pa čestitam za družinco!!!!!!!!!
V teh dneh adventa, ko je človeško srce pripravljeno za sprejem Resnice, ugotavljamo, da smo pravzaprav eni drugim dar. Tista materirialna darila so samo simbolični pokazatelj naše naravnanosti - velikokrat tudi maska naše ranjenosti.
Da bi napravili druge ljudi srečne, jim dali ljubezen, toplino, tolažbo in globoko razumevanje,torej, da bi jim dali sebe,moramo imeti sebe. Da bi imeli v lasti sebe, se moramo poznati. V začetku to zahteva na videz veliko žrtvo,premagaovanje napora, da sebe vidimo v resnici, da se odpremo in da se odrečemo svojih napak. Do mere, do katere ne želimo videti pomankljivosti v sebi, do te mere nimamo v lasti sebe. Vsaka oseba mora najprej ozdraviti rano v sebi, odstraniti masko, skatero ščiti svojo rano, da bi lahko pomagala drugim. Ne glede, koliko imamo zunanje svobode, odvisni smo tako dolgo dokler bežimo od srama zaradi notranje pomankljivosti. Sklad lahko dosežemo, ko več ne pripadamo stvarem, ki so izvan naše kontrole. Ljudje, ki so to dosegli, lahko resnično pomagajo drugim ljudem, ker njihov notranji sklad pozitivno deluje na druge ljudi. Takšni ljudje lahko v popolnosti dajo sebe, ne samo svojim bližnjim, temveč v vsaki situaciji, ki jim jo življenje nameni.
Saša, naj bo to vodilo še naprej tvoj življenski moto. Lepo je brati tvoje iskrene sestavke, ki kažejo svetlo obzorje na našen nebu!
Jaz sem bila pa danes prijetno presenečena nad taščinim miklavževim darilom (smo imeli smolo z zdravjem in smo komaj danes uspeli priti skupaj). Sama je vsem nam zakvačkala tople volnene copate. Že cel dan jih imam prav z veseljem obute, zelo so praktični. Na žalost je pri tamalčkih zgrešila pravo mero in bo morala še enkrat kvačkat. Evo, to je zame darilo, ki razveseli dušo… :)
Joj, Saša, vem, da že težim in smetim temo… ampak meni sploh ne odpira nič, kar je napisano v kolumnah!!!Vse drugo pa super dela. Se da kaj popravit?
Ojla Saša!
Tudi jaz opažam, da že nekaj časa nekaj ne funkcionira tako kot bi bilo treba! Z veseljem berem tvoj blog.
Vesele praznike tebi in tvoji družini.
Ps: imam eno majho zamisel. Doma imam članek iz enega staaaaarega časopisa, kjer si z nami delila recept za piškotke. In da ti povem, da ga velikokrat uporabim.
Kaj bi z nami še delila kakšno tvojo kuharsko sladkarijo??? Saj ne bi rada da se tvoj blog spremeni v knjigo receptov, ampak kakšnega majhnega receptka bi bila vesela jaz in mogoče še katera bralka (baje so tvoje torte slastne).
jaz tud nič ne vidim :(
Hoj, zdaj mislim, da bi moralo delovati… A je OK?
Ja, torte delam (vsaj otroci pravijo) kar dobre. Letos si je Manca zaželela nutelino. Mislim, da bom še eno sadno, ker nas je kar veliko za Božič zbranih, saj Manca tudi hkrati praznuje rojstni dan.
S sadnimi pa nič ne kompiciram. Spečem biskvit, že dan prej naredim sadno solato, tako, da je veliko soka, potem pa oblate namočim, dodam sadje in seveda precej smetane.
Je pa odlična tudi skutina torta, ki je izpeljanka iz skutinega peciva, mnjam, veliko kisle smetane, masla, skute in zdrobljenih piškotov. Redilna za znoret, ampak poješ pa lahko le majhen košček, ker te sicer raznese…
In kateri recept sem takrat napisala?
NI OK, NE DELA!!!
Pri meni dela, hvala Saša!
Z nami si delila recept za medenjake.
Slastne in dobre!
Mali otroški trebuščki imajo radi sladke dobrote, najboljše so doma pripravljene!
Mamine torte za rojstni dan pa so vedno nekaj posebnega.
Pa čeprav je narisani ninja želva bolj podoben žabi, kot ninji….
he he
te medenjake še zdaj pečemo…
Joni, a še ne dela?
Mozilla dela, Explorer pa ne
Ka nam bi lahko prosim…..Neža ali Saša napisala recept za medenjake. Hvala!!!!!
Tako. Za Božič sem dobila čudovito darilo; enega veeelikega purana (sploh ne vem, če bo šel v pečico) in sedaj iščem recept za nadevanega purana (z jabolki? kostanji? kruhovimi kockicami? čim dimljenim?) in priloga zraven? Ne vem… Med brskanjem po netu za recepti pa naletim na Sašin blog. In na vaše komentarje, razmišljanja…
Vau, všečno.
Se bom še vrnila; samo zdaj sem preveč časa zapravila tukaj pri vas…; moram v iskanje recepta.
Se še beremo.
Medenjaki… Upam da ni prepozno…
Za približno 25 piškotov potrebujemo:
75g masla
1 jajce
275g moke
100g rjavega sladkorja
1 čajno žličko pecilnega praška
50g medu
1 jedilno žlico cimeta
1. Moko, ki smo ji dodali pecilni prašek in cimet presejemo v posodo za mešanje.
2. Dodamo maslo v majhnih koščkih.
3. Jajce razbijemo, ga zmešamo in dodamo med.
4. V posodo dodamo sladkor ter mešanico jajca in medu
5. Testo pregnetemo, oblikujemo v kroglo in postavimo za 30 min v hladilnik
6. Testo razvaljamo na 1/2 cm (mizo in valjar pomokamo)
7. Pečemo ga na 170 stopinjah celzija, 15-20 min, da postanejo zlato rjavi
Mnjam, dober tek. Mi smo jih spekli in tudi že pojedli.
Vse dobro!
Luč v srcih,
Luč v temi.
Luči, miljoni luči,
na vsakem koraka
bleščava in
množice ljudi.
In vsepovsod luči,
svetle izložbe,
polne trgovine ljudi.
Nakupovanje, zapravljanje,
iskanje daril, pisanje voščilnic,
obdarovanje, rokovanje,hitenje, drvenje
v morju luči
v bleščavi noči.
On je bil rojen
v temnem hlevu,
v mrzlih jaslih,
brez luči in brez ljudi.
In prišel je na svet,
da bi bil luč,
prava luč:
luč v srcih,
luč v temi
in v očeh,
luč v nasmehu
in stisku rok,
luč v ljudeh.
Dajmo stran vso to bleščavo,
ugasnimo miljone luči!
Odprimo srca
in Ga toplo položimo
v odprte dlani
dobrih ljudi.
(ognjišče, december 2008)
To sm si sposodila, kar načeloma nimam navade…..samo mi je blo tako všče….da sm morala napisat….morda bo še komu.
Lepo praznovanje v srcih, Tina
Hvala za recept. Bom poskusila…..in poročala.
Hvala Saša.