Že kar nekaj časa razmišljam, da enostavno MORAM malo potarnat. No, to sem precej nežno napisala, kajti v meni kričijo nekoliko drugačne besede. NESRAMNEŽI, BARABINI, POGOLTNEŽI. Ja, to so prave besede.
In v čem je težava? V podražitvi elektrike. Nas doma je veliko. Perem vsak dan, pomivam posodo vsak dan, vsak dan kuham na elektriko, prižgane so luči, računalniki, pečica, če sem pridna in kaj spečem…. Skratka-velika družina, veliko porabnikov energije. In zdaj ta najnovejša pogruntavščina Elektra, da večjim odjemalcem podraži elektriko bolj. Velikim družinam torej. Res spodbudno. Dajmo ljudje, imejmo otroke in plačali bomo še več elektrike!
Verjetno si tam pri Elektru želijo, da bi kupe umazanega perila nosila po hribu navzdol v Iško in ga tam prala na roke. Pa obešala po štrikih, ki bi jih razpeljala okrog naše hiše. In verjetno si pri Elektru želijo, da zunaj zakurim ogenj in nad njim skuham golaž za moje otročiče. Ne glede na letni čas.
Strinjam se, energija je dragocena in velikokrat jo trošimo po nepotrebnem. V vse luči smo navili varčne žarnice, ugašamo računalnike in luči. Res pa je, da uporabljam sušilec, da imamo bojler in pečico, pa pralni in pomivalni stroj in to so veliki porabniki. Ker nas je pač več in bolj mažemo cunje in več pojemo kot družina z enim mladičem. Zato smo zdaj kaznovani. Ni prav.
Meni je to vse skupaj kontra tržna logika.Ker drugače v poslovneem svetu to deluje kontra.Več kupiš določenih izdelkov in bolj siguren kupec si-večji rabat dobiš-več dobiš popusta
Ja, res je tako, a na ta način, da “udarijo” večje porabnike, želijo prispevati k zmanjševanju porabe. Saj čisto razumem. Ampak potem bi morali uvesti takšne lestvice na člana družine, ne na enoto.
Ja, Saša. Tudi jaz se popolnoma strinjam s tabo. Mi smo še v večjem sosu, saj smo poleg tega, da imamo pet otrok, torej nas je sedem, živimo v ločenem gospodinjstvu z mojimi starši, se pravi nas je na števec devet. In da bo mera polna, smo kot eko osveščeni nasedli in dali zmontirati za za ogrevanje toplotno črpalko, ki je seveda na elektriko.
Sploh ne upam mislit, koliko elektrike več bomo plačevali, namesto da bi se ogrevali ceneje.
Da bi počil od jeze.
Se mi zdi, da v naši ljubi državi ni ene začrtane poti, strategije, ki bi bila nekakšno vodilo za male ljudi, v katero smer iti, ampak enkrat tako, drugič drugače…eh.
Računanje NA OSEBO je za elektro, ki ima zaposlenih mnogo izobražencev, višja matematika, ki je na faksu niso jemali. Pa če to znajo na komunali, kjer niso tako hudo izobraženi, bi lahko tudi tam. Otroke bi lahko računali vsaj polovično.
Kljub vsemu pa imamo velike družine manj stroškov računano na člana. Iz enega lonca jemo vsi, gledamo en televizor, peljemo se v enem avtu,… In kar je glavno: nikoli nam ni dolgčas.
Barbara,
da imamo velike družine manj stroškov na člana? No, ne vem če to glih drži. Če je lonec večji, se dlje kuha, kot če je manjši. Če doma pečem kruh, ga za sedem člansko družino pečem večkrat kot bi za tri ali štiri člansko. Če imamo eno, dve ali pet otroških sob, pa je pri kurjavi tudi ogromna razlika. Prav tako porabim več vode za pranje sedmih glav kot bi za tri ali štiri. Pa tudi pralni stroj se pri večji družini vrti večkrat kot pri manjši.
Pa TV-jev je več, več računalnikov, že več GSM-ov se polni. Pa še in še bi lahko naštevala….!
Računanje na osebo je samo način za skrivnostno “izginevanje” oseb. Se dogaja v marsikaterem bloku. Tako, da ta način preverjeno ne deluje.
Kadar pride na vrsto elektrika, me kar zmrazi. Mi - male ali velike družine naj varčujemo z to energijo na vsakem koraku, ugašamo luči, peremo in pomivamo po 22.00 uri,…. Ko pa se pelješ zvečer proti Ljubljani ali kamorkoli že, povsod smo razsipni z elektriko - kot da je zastonj. Če bi vsako drugo javno luč ugasnili, bi bilo še vedno dobolj svetlo. Pa cerkveni objekti… Ker imamo dom zraven cerkve imamo tako razsvetljeno hišo, dvorišče in vrt, da grem lahko ob polnoči opravljat dnevna opravila. Ko bi luč izklopili vsaj po 24.00 uri. Ne.
Družine pa naj varčujejo…..
Kdaj se bodo te stvari spremenile??
Melita,
vem da ima moja prijateljica, ki je samska in živi v dvosobnem stanovanju, približno enake osnovne stroške kot mi, ki živimo v majhni hiši (z eno otroško sobo). Le da imamo kurjavo na drva, ki si jo sami pripravimo. Meni se kljub vsemu zdi, da v več je lepše.
Morda so pa zelo veliki porabniki elektrike tudi veliki trgovski centri, ki so non stop osvetljeni in kar je še huje: na moč klimatizirani. Poleti zebe, pozimi je vroče. To pa je potrata na kubik.
Jaz se po eni strani strinjam z elektro podjetji, saj naj bi s tem prepričali ljudi k varčevanju. Gotovo pa mi morali računati porabo na osebo.
Tudi poceni tarifa bi morala biti bolj jasno določena. Pri nas nam je nikakor ne supe ujeti. Je ni ne zjutraj, ne zvečer, samo ponoči in ob nedeljah. Vsega pa res ne moremos postoriti takrat. Logično bi bilo, da bi od nas želeli, da uporabljamo elektriko takrat ko so tovarne in pisarne zaprte.
Kar se pa tiče javne razsvetljave je pa res katastrofa. Ko bi se vsaj uporabljali nekakšni bolj varčni načini osvetljevanja, ki ne bi poleg cest osvetlili še celotnega neba.
Nas je pet, pa še toplotno imamo- tako da kljub veliki investiciji nismo od države dobili subvencije nazaj zdaj nas bo pa še elektro 2 krat kresnil. Po drugi strani pa dajo drugemu vrtec zastonj- kje je država…..
Vsem, ki imate predvem toplotne črpalke, morda pa tudi nekaj strojev v kleti hiše: omislite si še en števec.
Mi smo zaenkrat samo 4, pa živimo v manjšem stanovanju. Prostora ob dveh majhnih otrocih za sušenje ni, torej uporabljam sušilec. Res imava vse razreda A, a sva vseeno v razredu nad 12 ur na dan, saj sta mali pravi žabi, in nam bojler žal pobere levji delež porabe.
Špela veš koliko stane še en števec za elektriko… več kot 1000 €… mi ga ne bomo dali montirat, ker upam da bodo na elektru dovolj pametni in da bodo kaj kmalu začeli računat… čeprav po moje za nalašč ne znajo računat!!!!!
Oh ta naša ekonomija, kam nas je pripeljala! Ekonomski odnosi ne sprašujejo po človeku in njegovih kvalitetah, ki vsakega od nas postavljajo v vsej bivanjski enkratnosti. Zakoni večjega trošenja in s tem večjega proizvajanja si lastijo prva mesta ekonomske stategije. Ekonomija je od svojih začetkov nosila v sebi presežnostno razsežnost, ki pa smo jo danes povsem prezrli. Ekonomski odnosi v katere stopa človek imajo globlji smisel kot je samo neka praktična korist. V njih se zrcali tudi človekovo srce in zmožnost sobivanja z drugimi. Pomoč pri premagovanju ovir pohlepa in lakomnosti je v zmernosti.
Mislim, da sedanja recesija kaže pravi obraz zmote našega razmišljanja. Streznit se bodo morali veliki giganti, ki so svoje dobičke kovali od nabiralnega gospodarstva do borznih škekulacij in donosov investicijskih skladov. Seveda bodo morali prevzeti tudi odgovornost za zmotna razmišljanja. Biti pa moramo odločni v svojih zahtevah po pravičnosti ter pravi meri tržnega gospodarstva in socialne varnosti.