Odkar pišem blog, doživljam drugi Božič. In advent.
Letos… Kaj pa vem, kar nekam prehitelo me je vse skupaj. Ko je bilo izdelovanje venčkov, je bil bolan Martin. Ko bi lahko šli po smrečje, je bil sneg. Ko je bil čas za blagoslov venčka, sta bolehala mož in starejši sin… Zato sem letos že skoraj na podstrešju izbrskala eno plastično rezervo izpred let, potem sem pa zagledala kup rafije. Spletla sem jo v debelo kito, dvakrat zaokrožila po krožniku in en, dva, tri, venček je bil narejen. Še malo okraskov, ki sicer pripadajo smrečici in štiri svečke, pa je bilo. Ker smo letos izpustili tudi blagoslov, sem sem to storila kar sama z blagoslovljeno vodo. Verjetno ni čisto tako, kot bi moralo biti, a naše okoliščine letos so bile čisto nemogoče…
Pravzaprav sem iz dneva v dan bolj navdušena nad našim venčkom. Nič iglic po mizi, pod mizo, nad mizo, v posteljah, na sedežni… Neverjetno, kaj te male otroške rokice naredijo iz ene smrekove vejice, ki se obletava. Me prav zanima, kako se bodo letos obnesle jaslice, ki so ponavadi tudi postavljene v dosegu otroških rok… Mislim, da bomo improvizirali.
Tako. Jutri, ko bo dnevna svetloba, pa naš venček še poslikam.
Je že jutri in sem ga poslikala zvečer…
Zanimivo…tudi jaz letos nisem imela časa narediti venčka tako kot vsako leto. Ponavadi naredim tako, da na papirnat krožnik z voskom pritrdim svečke in potem vmes potikam vejice bora. Ko je vse skupaj dovolj gosto, še malo okrasim, pa je. Enostavno in hitro narejeno, pa še od borovih vejic iglice ne odpadajo.
No, ampak letos nisem imela niti toliko časa, da bi šla po bor, ko bi lahko, pa je pri nas zapadlo toliko snega, da spet ni bilo nič.
Pa sem tudi malo improvizirala, na krožnik sem dala svečke, vmes pa nasula posušene plodove, cvetove, lupinice /potpuri, ki sem ga kupila enkrat v Merkurju in ga imam za dekoracijo daril/. In mi je tudi zelo všeč, preprosto in lepo. Drugače pa pri nas ni v navadi nesti venčka k blagoslovu v cerkev in to že od nekdaj počnemo kar doma.
Lep, miren in blagoslovljen adventni čas!
Ja res zanimiva iznajdba…….luškano. Tudi jaz sem delala venček. Jaz ga naredim kar tradicionalnega okroglega iz smrečja s štirimi rdečimi svečkami. Smarečje nanizam na osnovo, ki jo naredim iz vrbe. Sem pa letos videla venčke narejene iz cimprese. Ki so mi zelo všeč…..morda drugo leto tudi jaz naredim iz cimprese. Tudi pri nas nimamo navade blagoslovit……tako da bom tudi jaz sama zdej to storila, ker ste me spomnili na to.
Želim vam vsem skupaj advent poln pričakovanja….mir in dobro za božične praznike….srečo v novem letu. Tebi Saša pa še veliko napisanih blogov, ker te res z veseljem pričakujem (berem).
Izvirno in lepo! Zakaj pa bi moralo biti vse standardno… sicer je pa glavni namen. Tudi domač žegen za moje pojme ni nič manj vreden, morda ima zaradi osebne vere še celo večji pomen.
Najlepšo izkušnjo imam na advent, ko sva takrat še z bodočim možem zaživela v novem gospodinjstvu. Pozabila sem pravočasno narediti venček in sem ga delala še 5 min pred odhodom k nedeljski maši. Komaj da je bilo na pol spleteno zelenje… sem se tako razburila, da sem zgubila celo voljo iti k maši. Takrat pa je moj zlati fant zatlačil 2 svečki v žep svoje bunde in meni naredil isto: “naj bodo pa svečke žegnane, boš potem v miru spletla venček do konca”. In sva s svečami v žepu in svojo malo skrivnostjo doživela res lepo mašo. In še sedaj imam ta dogodek v prelepem spominu…
Vsem želim lep advent!
Tud meni je tvoj venček zelo všeč. Sem kr nekaj let delala (med študijem služila dinarčke) v cvetličarni, kjer smo v času adventa naredili ohoho venčkov. In moram priznat, da noben ni ličil na tvojega. Je res nekaj posebnega. Sam bi ti svetovala, da bodi previdna, da kaj ne zagori (rafija in plamen = dobra kombinacija za požar).
lp