Ko po raznih forumih prebiram odzive na moj nedavni “dogodek” z neupravičeno uporabo moje slike v oglaševalske namene, se zamislim.
Kdo so vsi ti ljudje, ki pišejo? Kje jih srečam? So to morda tisti, ki mi v trgovini z nasmeškom pristopijo in mi rečejo kakšno prijazno besedo? Verjetno ne, saj bi po vsem gnevu, izlitem na tipkovnico, verjetno ne zmogli nasmeška.
Kdo so ljudje, ki tako z veseljem tratijo svoj čas za opolzkosti, žalitve… Kot bi se hranili s tem in dvigovali svojo lastno vrednost. Kdo so tisti, ki jim je svetost družine in vsega, kar zraven spada, nekaj banalnega? Ne vem. Kot v vato zavita živim svoje srečno življenje, prepričana, da smo ljudje dobri, pošteni, sočutni, prizanesljivi….In včasih se tako zelo zmotim!
Naloga?!
LK 6,32: Če ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno priznanje vam gre? Saj tudi grešniki ljubijo tiste, ki njih ljubijo.
1 Pt 3,10: Kajti kdor hoče ljubiti življenje in videti dobre dni, naj zadržuje svoj jezik od zla in ustnice od zvijačnega govorjenja.
Saša, ne poznam te osebno, če se ne motim, te nikoli nisem gledala po televiziji, edinkrat ko sva “si bili blizu”, sva skupaj čakali na pregled v porodnišnici.
Vendar sem se ti prej na Monovi strani postavila v bran, ker se mi je zdelo, da je preprosto vse udrihanje po tebi prešlo vse meje.
Kako lahko je tako virtualno skrit udrihati po nekom, ki je (pa čeprav prostovoljno, ker je pač javna osebnost) izpostavljen, ane? Secirati napisane besede, jih malo napihniti, dokler ne izpadejo bedasto.
In kako opravičujejo svoje pisanje? Citiram:
“Čisto normalno se počutim po tistem, kar sem napisala zgoraj.
Če bi Saša želela, da ji osebno povem napisano - malo dvomim, da se osebno sestaja z vsemi komentatorji svojega bloga in tukajšnjega foruma.
Po vsem, kar lahko preberemo in slišimo o “zlorabi” v medijih in na Sašinem blogu pa nisem prepričana, da bi se mi dalo poslušati o zadevi še enkrat.”
“Zakaj pa bi ji v braz povedala? Jaz bi v obraz kaj povedala človeku, smao če mi je kaj stroil, me šinfa, ali akj podobnega. V nasprotnem primeru me boli kaj kdo počne, pa če skače okrog nag. če pa nekomu ni všeč, kaj kdo počne in bi mu to povedal. Hmmmm. Ne razumem zakaj bi se sploh kdo v to vtikoval, ali ji govoril, če se ga ne tiče.”
Kako enostavno, kajne, se je tako na skritem sprdavati nad nekom in ga mazati! Kako udobno si je na eno kilavo ponedeljkovo jutro graditi svojo lepšo samopodobo tako, da se spravi nad nekoga. In kako prijetno je, ko se ti pridruži še kakih 20 somišljenikov! Potem je pa sploh mega! One so masa, ulica, in čez zakon ulice ga ni! Takih združb je v našem okolju povsod mnogo: najdemo jih v soseskah, ko se je nujno treba spraviti na kako »črno ovco«, najdemo jih v skoraj vseh delovnih okoljih, ko se sprenevedajo, da hočejo samo dobro, v bistvu pa se z mobingom spravljajo nad žrtve; potem pa se zgražajo, ko njihovega »sončka« doleti kaj takega.
Glej, Saša, jaz danes dopoldne raje ne bi bila na tvojem mestu - verjetno bi krepko preklinjala! Ti se pa drži!;)
Saša, tudi jaz ostajam na “tvoji” strani. Ne preklinjam, ne maram preklinjanja, ne kritiziram kar vsevprek po ljudeh …. ja, tudi jaz pojamram ali “pljunem” čez koga ali kakšen dogodek, ki je vstopil v moj osebni krog, nikakor pa ne razumem ljudi, ki se spravijo pljuvati po nekakšnih osebnih lastnostih drugih, nič krivih ne dolžnih … čeprav javnih osebnostih.
Ne se sekirat, Saša …. danes ti, včeraj Kresalova, jutri kakšna druga javna oseba!
Jaz tvojega “spornega” komentarja na 24ur nisem gledala in me tudi ne zanima. Četudi mi komentar ne bi bil všeč, ne bi nič manj sporno gledala na potezo revije, ki je objavila plakat brez prijaznega pogovora s tabo, ki bi najbrž rešil vse dileme. In vsekakor nič manj (ali bolj) spoštljivo nate.
Tudi način izražanja Kresalove mi ni bil všeč na eni od oddaj v predvolilnem obdobju pa vendar ne bom zato pljuvala in udrihala po forumih in blogih čez njeno osebnost ali družino, kot je to počelo takrat tudi pol na internet priključene Slovenije.
Pa saj se ne dogaja le javnim osebam, tudi drugim, le da so takšne zadeve manj očitne, manj na očeh.
Tudi mene so že trgali zaradi drugačnega mnenja, ki sem ga izražala na svojem blogu. Pa me je bolelo …. pa sem reagirala preveč čustveno, … se spuščala v debate in se le še bolj odprla za puščice tistih, ki ne znajo odnehati in ne znajo uporabiti lepe besede namesto kritike in pljuvanja.
Ob takšnih trenutkih sem celo razmišljala, če je čas, da preneham s pisanjem. A se nisem …. tudi zato, ker sem se zavedala, da se JAZ pri tem lahko hitro umaknem, TI in ostale javne osebe pa imajo veliko težji križ na ramenih.
Oseba, ki je enkrat na očeh javnosti se žal na osnovi spoznanj, da izbrani poklic ogroža njih in njihove bližnje, žal ne more za lahkoto odločiti, da zapre vrata svojega doma … in konec . pustite me … sedaj počnem druge stvari. Kako grdo od javnosti, da ne razume, da so tudi javne osebe le ljudje, ki so se nekoč odločili, da bi opravljali poklic, ki jih je pripeljal na to pot.
Nič, kaj naj rečem drugega kot DRŽI SE in verjemi obstajajo tudi drugačni ljudje, le da se tisti ne izpostavljajo tako močno, kot oni drugi.
kar se mene tiče bi se mi lahko “zahvalila”, ker sem te opzorila na to, ne pa da si samo zbrisala. vsaj pljuni me, če ne drugega. :) no, lahko pa tudi zbrišeš. spet. mi je vseeno.
Oprosti, Katarina. Sem te res vrgla v koš z ostalimi. Zdaj mi je žal.
Morda se kar strinjam s tistimi, ki pravijo, da sem naivna. Ampak nekako logično se mi zdi, da te mama in oče naučita hvala in prosim, pa osnovnega spoštovanja in tega, da se vsaj poskušaš postaviti v kožo drugega. Ne da ga samo popljuvaš…
Saška, Neo, strinjam se z obema. Hvala za komentar!
Pozdravljena!
Prav razjezila sem se, ko sem brala komentarje. Neverjetna zloba, ampak ne sikiraj se, važna je samo družina, to nekaj šteje, vse ostalo je blef.
Ostani taka kot si, veliko nas je, ki te imamo radi!
Živjo, Saša.
Po naključju sem našel tvoj blog. Imam vprašanje, ki je mogoče mimo a vseeno ima mogoče nekaj zveze z uvodnim postom…
Že v oddaji Piramida, kjer si bila nekoč gost, sem pri nekaterih tvojih pogledih presenečeno opazil, da nisi več tista Saša, ki mi je ostala v spominu iz devetdesetih let ampak si se precej spremenila in obrnila k religiji, tradiciji in ostalim konservativnim folklornim obrazcem. Tudi na koncu tega posta si izbrskala nekaj citatov iz bibilije, ki naj bi ti moralno potrdila lastna stališča.
To, kar sem opazil pri tebi, sem opazil kar pri nekaj ženskah in se mi zdi res fascinantno.
Če si mogoče opazila Palinovo, ki je republikanska kandidatka za podpredsednico, in poslušala njena stališča, potem verjetno veš na kaj mislim. Upam, da sama nisi tako skrajna kot ona, pa vendar.
Torej vprašanje: daj povem, zakaj tako veliko žensk, sploh tiste, ki imajo več otrok kot je to običajno, tako rade postanejo konservativne in se tako ali drugače obrnejo na krščanstvo in bibiljo, ki sta pisana po meri moških? Ne vem sicer kaj ampak nekaj čudnega se zgodi z žensko emancipacijo, sploh, ko postane večkratna mama…Se ti ne zdi ali sem zgolj sam čuden?
Saša,
tudi jaz sem prebrala nekaj odzivov… Lahko ti povem samo eno: to je slovenska favšija, Saj si: slavna, srečna, otrok imaš, baje mladega moža …. :=)
Smo ljudje, ki te podpiramo.
Jaz sem te že občudovala kot majhna punčka, ko si vodila oddaje, ampak zdaj te še bolj občudujem.,,, Res si najboljša ;) Čestitke ;:)
neo, če si me že citiral/a, bi lahko dosledno citiral/a tudi prvi post, za katerega se ne mislim opravičevati:
“Če prav razumem, se je Saša zaradi “dobrosrčnosti” zajebala, ker je z intervjujem (briga me, če je brezplačen) kršila konkurenčno klavzulo.
Konkurenca je postala pozorna na kršitev, ko je zagledala plakat revije, ki oglašuje intervju.
Torej, če revija, v kateri je Sašin intervju le-tega ne bi reklamirala, bi Saša sicer še zmeraj in zavedno kršila konkurenčno klavzulo, ampak tega drugi naročnik ne bi (takoj) izvedel. ”
Pa kje so tu gnev, opolzkosti in žalitve?
Tole je napisala magdalenca - velja prebrati:
“Blog pač ni zaseben dnevnik, ki ga nekdo piše in spravlja pod blazino.
Blog je dnevnik nekoga, ki je vsaj delno nagnjen k ekshibicionizmu.
Ki si želi stopiti iz sence in si želi s svojim življenjem, razmišljanjem opozoriti nase.
Kdor se izpostavi, lahko povsem upravičeno pričakuje različne odzive množice - če komentiranje seveda dovoli. Ampak večina blogerjev hrani svoje ege z odzivi.
Z bolj ali manj konstruktivnimi pripombami, pozitivnimi in negativnimi reakcijami bralcev.
In kdor je zaradi slednjih užaljen ter ne more preko njih, enostavno ni dovolj zrel za tovrstno komuniciranje.
Takemu svetujem, da zaradi boljšega spanca na blog enostavno pozabi in se oprime dobrega starega dnevnika izpod blazine.”
Amen.
Spoštovana gospa Saša, lepo pozdravljena!
Iz Svetega pisma: Dovolj je dnevu lastna teža. Torej gremo naprej. Kar se je zgodilo se je. In pika. Na srečo ni nihče mrtev.
Komentirala bi gospoda Ateistka: kakor mi je znano ateizem obstaja šele zadnje stoletje. Vedno do takrat je človek vedel, da ni sam. Slovenci smo preživljali težke čase z rožnim vencem v roki. Odkar pa smo postali mali bogovi, ne moremo več brez antidepresivov, agresivne vožnje,… Ker zaupamo le še vase. Permisivna vzgoja, ki je preplavila zahodni svet v zadnjih desetletjih, tudi ni prinesla nič dobrega. Zato svet potrebuje revije in knjige kako vzgajati. Naj jih ljudje kupujejo. In gledajo fotografije, preberejo itak bore malo. Jaz pa bom za vzgojo svojega naraščaja še vedno brala in upoštevala Sirahovo knjigo. Hvala Bogu so otroci naši največji učitelji. Jaz jih jemljem resno. In tudi ljubega Boga.
@barbara: Zvoj komentar mi ne odgovori na zgornje vprašanje.
Vseeno pa bom pokomentiral tvoje predstave. Ateizem ne obstaja zadnje stoletje ampak je bil vedno prisoten. Vsak, ki je kakor koli začel dvomiti v religijo v katero so ga ponavadi vrgli že takoj ob rojstvu, je tako ali drugače trčil od smisel ateizem. Dejstvo je, da človek brez zaupanja vase ne more biti tudi dober. Religija kot taka potrebuje ljudi, ki se bodo izrekali za njene pripadnike, zato je zaupanje vase postavljeno na stranski tir. Torej, verjeti instituciji je tisto, kar si religije želijo.
Življenje pa ni tako enostavno, da bi se lahko živelo kot napisan povzetek papeževih stališč ali biblijskih zapovedi. Prava zrela oseba bo tako sprejemala odločitve, ki ni vedno v skladu verskih voditeljev, do česar ima seveda tudi pravico, saj je življenjen njeno in ne papeževo. Za to pa je pri marsikomu potreben pogum. In, recimo, da je ateizem ravno ta pogum živeti tako kot sam misliš, da je prav in se iz napak tudi kaj naučiti.
Antidepresivi in agresivna vožnja ni posledica ateizma ampak kapitalizma.
Ni res, da so otroci naši največji učitelji. Predvsem ti moraš biti njihov učitelj. Tvoja naloga je, da preko njihovega obnašanja ugotoviš, kako jim boš najlažje podala znanje. Ni ti vedno potrebno brati le knjig, saj v njih ne morejo biti vse življenjske prilike, ki te mogoče še čakajo. Brez zanašanja nase, postanejo ljudje vedno le sužnji.
Boga ne moreš jemati resno, če samo sebe ne jemlješ resno.
Kristjani se ne tožarimo. Vsaj pravi kristjani ne. Saša, naj ti bo to vodilo, ne glede na to, kdo ima prav in kdo ne …
Drage obiskovalke bloga, NE BI se piše narazen in ne nebi!!!!!
meta raketa torej “pravi” kristjani požrete krivico, ki se vam godi? potem bi vas morali posebej dodatno zavarovat, ker od teg anastajajo želodčni kamni in rane na dvanajsterniku. :) pa dobro, saj pri nas vas itak ni toliko. ker “kristjani” se tožijo za figov list, če pade na napačno stran ceste. :)
Daj Meta-raketa ne seri, incelo eno napako si našla, svaka čast…..
Nekaj pa mi ni jasno, kako je Saša kršila konkurenčno klavzulo? Ker je dala intervju za drugo revijo? A to potem pomeni, da lahko piše in daje intervjuje samo še za pop-tv?
Po moje že ne, lepo prosim, no
Samo en krajši komentar na omembo republikanske kandidatke za podpredsednico ZDA…..ženska ima otroke, ki imajo vrednote daleč od tistih, ki jih sama javno zagovarja in se jih (glede na to, da je svojega moža prevarala z njegovim poslovnim partnerjem) očitno ne drži. Ne vem katera religija lahko zagovarja pobijanje nedolžnih ljudi na bližnjem vzhodu (samo zato, da na poceni in hiter način prideš do naravnih bogastev), ne vem niti tega katera religija zagovarja črpanje nafte v zaščitenih naravnih rezervatih Aljaske (in s tem posledično uničenje vse favne in flore), ne vem niti kako lahko ženskam preprečiš splaviti, niti tega, kako lahko uničuješ celoten planet zavoljo svojega gospodarskega razvoja….pa še bi lahko naštevala…..ženska vse to zagovarja. To je njen program!!!! To je program republikancev!
Skratka, ni vse zlato kar se sveti in ni vedno vse tako kot se sliši ali bere.
Pa da ne bo kdo narobe razumel….verjamem, da Saša dela tisto kar govori in o čemur piše (konec koncev nimam razloga, da ji ne bi verjela) je pa potrebno vedeti, da se vsak kdaj pa kdaj zmoti…..in mislim, da se v tem primeru Saša je. Še vedno mislim, da imajo uredniki pravico objaviti fotografije oseb na naslovnici, sploh če so z njimi opravili intervju….
Ateistek-tu je moj odgovor; ženske ne postanemo “konservativne”, ko imamo več otrok. Najprej postaneš “konservativna”, potem šele imaš več otrok….
In ne, kristjani naj bi ne “požirali” krivic, ampak se borili za dobro. Seveda z ljubeznijo, ne mečem, no, pa tudi s pravnimi sredstvi…
Saša, imaš mojo podporo. Ne bi te smeli takole okoli peljati. Ne poznam te, ampak mi deluješ precej zaupljiva in dobronamena, zato si verjetno še toliko bolj prizadeta in doživljaš to strašno, sploh ker imaš še majhnega dojenčka in si še precej polna hormonov, je vse še huje. Ker živiš od dela v medijih si najbrž ne moreš privoščiti, da bi se čisto odklopila, čeprav bi bilo morda bolje. Nisi mogla vedeti, da te bo kdo takole zlorabil. Poišči si trezno pravno mnenje nekoga, ki ti bo povedal ali se splača pravdati in kaj lahko dosežeš in ali je sploh vredno. Po mojeme mnenju te pribijajo, ker si se razkrila kot katoličanka, tega pri nas nekateri preprosto ne morejo požreti. Saša, želim ti miru in božjega blagoslova.
Spoštovani Ateistek! Odgovarjam na vprašanje konzervativnost: starši se z vsakim otrokom srečamo z vprašanji, na katere težko dobimo odgovor “stroke”. Poiskati ga moramo, tako da otroku v dani situaciji prisluhnemo. Vsakemu posebej. Torej več kot je otrok, več se naučimo, če smo zato doumljivi. Gre za zdravstvena vprašanj, vprašanja vzgoje, dostikrat invalidnosti, tudi smrti otroka. Nisem več rosno mlada, pred vsa ta vprašanja sem bila v življenju že postavljena. In hvala Bogu dobila tudi odgovore. Človek ugotovi, da ni vsemogočen, da si mora sam pomagati in zaupati v vse dobro. Zato postanemo konzervativni in umirjeni. Postanemo starši, ki nas ne vznemiri vsak šum in znamo dajati otrokom trdnost, meje. To kar danes v svetu polnem različnih impulzov močno potrebujejo. Želim vam vse dobro.
Hoj Saša,
tole kar berem tukaj pa tudi presega vse meje. Da imaš več otrok pa postaneš konzervativen? Jaz pri Saši ne vidim nobene konzervativnosti. Pri Saši videm odraslo osebo z izkušnjami in se pri teh letih ne da več vodit okoli kot en navaden cucek. Vsi imamo svojo vrednost in z leti si to vrednost povečujemo.
Skratka Saša podpiram tvojo odločitev in res je čas, da se postaviš sebi v bran, ker te bodo novinarji poteptali in si cekine v mošnjo nabrali. Bori se zase in za svojo družino in Bog s teboj
lp Meri
Moram podeliti z vami to refleksijo. Sama sem doživela to pričevanje, sedaj sem o tem še prebrala. Mogoče v ilustracijo, zakaj postanemo “konservativni.”
K letnemu oltarju v Medjugorju je prišel mlad predavatelj v sivem habitu. Redki so ga spoznali. Bil je član velike družine z l2 otroki. To je bila pojoča družina, ki je dosegla velik uspeh v zabavništvuv sredi 90 let. Njihova slava je dosegla večino vzhodne in zahodne Evrope. Prodali so 15 milijonov plošč, sprejeli 48 zlatih in platinastih plošč. Fant ni mogel hoditi po cesti, ne da bi ga kdo prepoznal. Z 20 leti je imel vse bogatstvo, slavo in moč, ki si jo kdorkoli poželi. A na višku uspeha se je začel zavedati, da ljudi ne more zadovoljiti v njihovi najgloblji želji - v ljubezni. Tudi sam je postajal vedno bolj prazen. Začele so se krize osebne identitete. Začel si je postavljati vprašanje, zakaj sploh živi. Prišlo je vprašanje: Kdo mi lahko pove, kdo sem? Njegova notranja praznina je bila tako velika, da bi raje umrl, kot živel v takem stanju. Padel je v skušnjavo naj konča svoje duševno trpljenje s tem, da si vzame življenje.
V obrazu smrti je kar naenkrat življenje postalo pomembno. V sebi je slišal tihi notranji glas:Drži se!
Bog je bil tam in dal mu je iskro upanja, ki jo je rabil.
Začel je brati Sveto pismo. Odločil se je poiskati pomoč.
Nekega dne je k družini prišel na obisk škof s 25 duhovniki. Bil je presenečen, ko je videl kakšen mir in veselje sta v posvečenem človeku, ki ni imel ničesar z razliko od njega, ki je imel vse.Bilo je prvič, ko je začutil željo, da bi bil duhovnik. Odšel je v Lurd in na njegovo presenečenje tam niso bile le babice, temveč tudi mladi ljudje, ki so imeli radi glasbo in so se oblačili kot on.Marija v Lurdu je vsejala seme in molitev je pomagala, da seme raste. Gradil je svoj notranji jaz skupaj z Bogom v središču polnega in glasnega življenja zabavništva.
Še vedno je imel težave in dvome o veri in ko je razmišljal o tem, da je Cerkev starokopitna, je potreboval kar nekaj časa, da je doumel, da moraš biti v Cerkvi, če jo hočeš razumeti. Hotel je vedeti kdo je Jezus. Dopuščal je, da so tisti, ki so mu govorili o Jezusu, kot da ga poznajo, ali nori fanatiki, ali pa govorijo resnico. In zaslutil je, da govorijo resnico. Potreboval je še notranjo potrditev. Nekega jutra v času duhovnih vaj, je med meditiranjem prejel močno mistično milost. Vedel je - Jezus je Bog. Ni mogel razložiti, ampak to je doživel. Ko je okusil to apsolutno, brezpogojno ljubezen, ga je ta “oseba”, ki je bila odgovor na njegova vprašanja tako pritegnila, da se ni mogel upreti, da ne bi živel v sožitju z njo. Nekega dne, po neprestanem obiskovanju Medjugorja, je spoznal notranje prepričanje, da mora dati življenje Bogu v bolj radikalnem smislu. V tem času je spoznal tudi dekle. Po njenih besedah, ki mu jih je izrekla : Če si srečnejši z Njim, se odloči za Njega, je nastopil trenutek slovesa. Ni dobro vedel kaj dela, ampak vedel je, da dela prav.
Potem je John Paul Mary - Paddy Kelly zapel pesem Mariji v zahvalo za vse čudeže, ki jih je Bog naredil v njegovem življenju.
Če hodiš v cerkev ni nujno da si konservativen in obratno. Jaz nisem niti krščena in ne hodim v cerkev, pa imam tri otroke in zelo spoštujem tako imenovane “konzervativne” vrednote. Saša želim ti, da uspeš s tožbo. Veliko nas je, ki te podpiramo.
Marjana, hvala za tole pričevanje!!! To je to.
In čisto popolnoma nič me ne zmoti, če mi kdo reče, da sem konzervativna…. V nekate stvari sem tako zelo prepričana, da me nič ne omaje. Sem pač preizkusila več različnih poti in natanko vem, na kateri poti se počutim dobro in na kateri je to dobro le navidezno…
Pa hvala za podporo!
Z največjim navdušenjem prebiram vaš blog. Vesela sem, da sem ga po naključju našla. Zelo vas cenim, predvsem kot mamo, žensko, gospodinjo. Večkrat se vprašam kako vam rata;vedno nasmejana, polna energije. Pa tako zaposlena?!? Kapo dol… LP
Veste v čem je problem konservativnosti? Lep primer je Sarah Palin.
Pravzaprav je Sarah utelešenje prav vsega tistega, kar sam ne prenesem. Saj ne, da je McCain kaj boljši, vendar od povprečnega belega, desničarskega cepca pač ne pričakuješ ravno nekih posebnih, navdihujočih stališč, ki jih ne bi slišal že prej. Taki moški kot je sam, so nekoč, ko si ni bilo potrebno več loviti večerje v gozdu zase in družino, izmislili konservatizem kot priročno orodje za opravičevanje vse manjše vloge v družini. McCain zagovarja ideologijo, ki najbolj odgovarja lenemu delu moškega spola, ki si želi še naprej počivati na lovorikah stare slave in, kot premožnežu, tudi lastni denarnici. Ker MCCain misli nase, je to v nekem smislu celo opravičljivo.
Iz ženskih ust pa še nisem navajen slišati takega skrajnega, versko-konservativnega diskurza, ki brez posebnega razmisleka povzema vse prvine bogatih alfa samcev z viški, napačno uporabljenega testosterona. Ti so jo že spremenili v verskega fanatika moškega krščanstva in sovražnico ženske svobode. Ženska, ki si želi druge ženske posaditi za štedilnik, jih spremeniti v stroj za rojevanje s prepovedanim dvomom v željo po otroku, in vse to počne z lastnim zgledom, je pravzaprav lahko le skrajno zmanipulirano revše, ki je celo s ponosom, javno prevzela umazano nalogo krotenja in kratenja ženskih pravic. Zaskrbljujoče je, da si s tem celo gradi politično karierom, kar pomeni, da je žensk, ki se navdušujejo nad moškim večvrednostnim, političnim sindromom, ogromno.
Zase pravi, da je ljubeča mati, kar naj bi dokazovalo število njenih otrok. Pravzaprav gre za zamenjavo kvalitete s kvantiteto oz. moške logike umočiš-ga-in-greš-naprej-dokler-te-bog-ne-ustavi. Vendar, dovoljšen je le površni pogled pod to preprogo ljubezni, da se odkrije vsa umazanija.
Enajstega septembra (simbolika za crknit!) bosta “ljubeča” mati in oče Palin, poslala lastnega sina v vojno, v Irak. Ravno tako sta, kot “ljubeča” starša, v imenu izmišljenih krščanskih idealov, 17-letni hčerki prepovedala splaviti otroka ter jo tako oropala odraščanja. Da je tako mlada zanosila, sta najverjetno spet kriva starša, saj jo, kot javna nasprotnika spolne vzgoje in kontracepcije, verjetno nista podučila o spolnosti. Palinova sta skoraj šolski primer, kje lahko konča družina, ki je prepojena s krščansko hinavščino in tovrstnimi neživljenskimi ideali.
Seveda pa se težnje po prastarih vzorcih urejanja, pri Palinovih ne konča znotraj lastne družine ampak ga radi tudi pokažejo nad drugimi. Podobno kot drugi kristjani, je goreča nasprotnica porok istospolno usmerjenih ljudi. To je že konstanta zlobne desničarske folklore, ki sploh ne vzbuje več posebne pozornosti. Zanimivo je, da je kot županja mesteca Wasilla, Sarah od glavne mestne knjižničarke zahtevala, naj umakne knjige z neustrezno (beri, heretično) vsebino. Ko sem pomisli, da nižje pa res že ne more iti, pa zvem, da je celo zagovornica poučevanja kreacionizma v šolah. Torej, ne le, da svojemu spolu namenja zgoraj naštete ponižujoče vloge, verjame, da je celo nastal iz moškega rebra. Torej kot neka nepopolna različica moškega telesa. Celo tako moralno avtoriteto kot je bog, so moški spremenili v svojega glasnika, šibke ženske pa povzele.
Hudiča, le kaj privede ženske do tega, da svoj spol tako sprevrženo sovražijo? Prepričan sem, da se tovrstno sovraštvo prenaša po moški strani. Mogoče se je kaj kmalu zaljubila v verskega jastreba, ki jo je podučil kako naj razmišlja, mogoče je imela takega očeta ali celo mamo, ki jo je spet neki drug moški prepričal v fobijo pred lastnim spolom. Doker bodo ženske le preoblečen del radikalnih moških, temu svetu ni rešitve. Se mi zdi, da bolj kot so nadišavljene, našminkane in lepe, hitreje padaja na smrad desničarskega konservatizma, ki se pri nekaterih moških še kako vonja
Pa še to: Veste v čem je paradoks religije v relaciji s svobodo?
Religija potrebuje istomišljenike in s tem, hočeš ali nočeš, vsaj posredno želi uniformirati širše javno mnenje. Bolj kot je religija močna, prej si bo pridobila poseben položaj in njene interpretacije družbe se bodo tudi zdele vse bolj pravilne če ne celo edine možne. Močnejša kot je religija, manj je svoboda prerazporejena po osnovnih družbenih delcih oz. posameznikih.
Tisti trenutek, ko si religija začne sposojati govorniške odre, uprizarjati šove, ki jih poslušajo milijoni, dobi to početje širši družbeni kontekst. S tem se vsak, ki se ne najde znotraj nje, upravičeno boji, da bo religija ogrozila njegove suverene predstave o življenju in ga kot nekega obrobnega posameznika, ki si upa misliti drugače, tako ali drugače pribila na križ. Takrat se religija spremeni v nesvobodo.
Republikanska konvencija Palinove, kjer je nastopala s kopico svojih otrok, češ, poglejte me, kako živim po predstavah religije, je bil pravzaprav manifest verskega fanatizma in totalitarizma, podsmeh demokraciji, kjer se vsiljuje, da mora odločitve v lastnem življenju posameznika nositi neka za to poklicana skupnost oz. njen centralni del namesto on sam.
Dragi ateistek, ne bom komentiral…Bog se te usmili !
Popolnoma se strinjam s tabo, ateistek! Bravo!
Spoštovani gospod Ateistek, dobro jutro! Vidim, da niste en polnozaposlen očka ali mama. Imam predlog za vas: odprite svoj blog. Pišite o svojem življenju!
bravo ateistek…žalostno je, ko gledaš tako fanatično žensko, ki uporablja svoje otroke v korist politike…tudi sama sem mamica trem otrokom, pa enostavno ne razumem tega…in da se še pohvališ s tem, da ga pošlješ v vojno…v Irak, kjer vemo, zakaj so Američani tam…z veseljem bom brala tvoj blog, če ga boš odprl, kot ti predlaga bralka…ker misliš s svojo glavo…
Opažam, da tukaj na tem blogu vlada enoumje in če se slučajno ne strinjaš s tem kar napiše Saša, si takoj nasprotnik in naj se te Bog usmili!!
@barbara,renata: Pišem blog. Dovolj je, če klikneš na moje ime….
Hojla ateistek, seveda jaz vidim stvari drugače, kot jih vidiš ti. Predvsem je zame pomembno to, kaj mi prinaša več miru in spokojnosti. Glede na to, da sem poskusila tudi v praksi živeti več različnih nazorov, ti lahko z gotovostjo rečem:zdaj se v svoji koži počutim najbolj svobodno. Težko za razumet, kaj?
Zdravo, ateistek!
Fascinirana sem, kako dobro se spoznaš na odnose v družini Sarah P. Jaz niti za sosedo ne vem, kakšen je njen pristop do “spolne vzdoje”, kaj šele za neko S.P. iz Amerike. Ah, če sosedova punca zanosi preden bo imela službo in hišo, pa ne bo hotela splaviti otroka (oh, oprosti, fetusa), potem bom torej vedela, da je soseda sprevržena katliška konzervativka, ki sovraži svoj spol. Ja hvala lepa za to lekcijo psihologije, res sem živela v nevednosti.
@mamalada: Da je Sarah Palin sprevržena katoliška konzervativka nisem odkril le po tem, da je svojo 17 letno hčer pahnila v prezgodnje materinstvo ampak po množici drugih javno povedanih stališč. Moraš vedeti, da je Sarah Palin ves svoj politični ugled ravno zgradila na tem, da se je javno razgalila pred svetom. Drugače si ne predstavljam, kako bi sploh lahko šla v tako visoke politične vode.
Dvomim pa, da imaš tudi ti tako sosedo, ki bo kandidirala za podpredsednico ZDA zato bom zadnjo pripombo o psihologiji smatral kot amaterski cinizem….