Včeraj sva imela z mojim obletnico poroke in sva šla malo sama ven. Ker že zelooooooooo dolgo časa nisva bila v kinu, sva si zaželela vonja po pokovki ter se tako odpravila po karte. Hja, glede na priložnost, torej obletnico poroke, sva želela videti kakšen romantičen film, pa razen risanke, v tej smeri nisva našla ničesar. Mož se je sicer bolj delal razočaranega, saj ima kot vsak dedec raje streljanje s kančkom groze, sama pa sem med slabimi izbrala najboljšo možnost. Angeli in demoni.

Ker otrok ne puščava še veliko samih,  je bila to kar drzna izbira, saj je film dolg kar dve uri in pol. In res. Najprej sem uživala. Sama z mojim, kino, pijačka… Potem pa najprej pol ure(!) reklam. In sem se že začela malo presedati. Končno se je film začel. Lotila sem se ga z rahlo rezerviranostjo, saj sem vedela, kam pri Danu Brownu pes taco moli. Ravno prav resnice in zgodovinskih dejstev, da verjameš vse. A gre pravzaprav za triler in to je tudi vse, kar mi je film dal oz. vzel. Vzel mi je dve uri in pol mojega časa. Med filmom sem vsaj trikrat pogledala na uro in čakala, kdaj bo konec. Moža sem suvala pod rebra, naj pogleda na telefon, če so morda otroci kaj poklicali. Pa še pol litra vode sem spila in me je tiščalo…

Edino zanimivo je bilo, ko sem se ob prizoru, ko kardinali izbirajo novega papeža, spomnila na našega Rodeta. In pomislila, uau, med njimi je tudi en Slovenec! Sicer pa čakala, da bo konec.

In zdaj se sprašujem, je film res tako zanič? Ali pa jaz ne znam izklopiti svojih misli, še posebej tistih, ki mi prigovarjajo, da je doma z mladiči zagotovo kaj narobe. Verjetno bova morala z mojim večkrat kam sama, da se na to navadijo otroci, predvsem pa midva…

Povedali so

  1. katka |

    No, no, Saša, ne morem mimo, da te ne bi malček popravila glede kardinalov - med tistimi, ki izbirajo oz. so izbirali zadnjega papeža, sta bila 2 (dva) Slovenca - Rode in kardinal Ambrožič, ki je sicer v Kanadi, je pa ravnotako Slovenec kot mi vsi. ;-)

    Kar se pa filma tiče, se pa popolnoma strinjam s teboj: poltretja ura časa vrženega stran. ;)

  2. Anita |

    Meni je bil pa tako kot že knjiga zelo dober triler. Napet, ne pusti dihati.. pa en tak fajn sprehodek po Rimu. Prvi film, k sem ga videla da nisem gledala na uro odkar imam sineta. :)

  3. Undine |

    Vse naj naj za obletnico tebi in Tilnu! In ne pozabi izkoristiti možnosti,da za naslednje šolsko leto za svoje šolarje dobiš delovne zvezke gratis!

  4. Miša |

    Ravno zato, ker dandanašnji večina povezuje kino s pokovko (+ coca colo), sem nehala hodit v kino. Včasih smo v kino hodili gledat filme, zdaj pa poslušaš grickanje pokovke in srebanje coca-cole in še tu pa tam kak telefonski pogovor vmes. Vsaj tako je bilo tistih dvakrat, ko sem bila v Koloseju. Zdaj filme raje gledam doma.
    (Saj vem, da ni bila tole glavna tema, pa nisem mogla, da ne bi…)

  5. Sasa |

    Undine-kako pa?

  6. Undine |

    Na www.karitas.si pojdi,tam najdeš vsa navodila! Ugodnost velja za vse,ki imate 5 ali več otrok!

  7. janica |

    takole
    http://www.karitas.si/index.php?nid=146

  8. mojcica |

    Grem danes gledat:), najprej na večerjo in potem v kino, po desetih urah dela na dan s svojim dragim. Pa kaj hočeš lepšega:).
    Nikar slabe vesti gospa Saša.

  9. UrosG |

    Tudi mi2 sva šla gledati prav ta film in prav tako sva Elino pustila doma, sicer pri babici, ampak vseeno ti nekaj manjka. Bi pa rekel, da niso bili krivi otroci, da film ni nič posebnega. Žena je brala knjigo (jaz sem jo uspel le prvo četrtino) in sva oba odšla razočarana iz dvorane.

Povej tudi ti

Saša Einsiedler

Televizijska in radijska voditeljica, komunikacijska trenerka in svetovalka, coach in mediatorka. S svojimi več kot dvajsetimi leti dela pred TV zasloni je polna nasvetov iz prakse, kajti te ji zares ne manjka... No, prakso pa si pridno nabira tudi na drugih področjih - poslovne vode, odnosi in seveda vzgoja otrok - je mama petih... Več o Saši »

 

Sašin blog

Kategorije

Arhiv

Povezave

Znanci iz sosednjega bloga