Hej, od Božiča pa do danes smo bili bolni-norice, potem pa viroze ali pa celo gripa, ne vem. Zdaj pa KONČNO konec. Jutri gremo vsak po svojih obveznostih, otroci v vrtec in šolo, midve z Urško najprej na intervju za revijo Reporter, potem pa malo po nakupih-ne vem pa, če so razprodaje še v igri ali sem jih že čisto zamudila…
Kako sem vesela, da se življenje vrača v stare tirnice. No, saj pravzaprav nimamo kakšnih zares starih tirnic, a občutek, da ne moreš nikamor, ker so otroci bolni, mi je zoprn. Sploh, če traja predolgo. In čeravno sem zelo rada doma, me ob misli, da bi bila takole nekje v hribu, brez avtomobila in odvisna od drugih, kar malo zmrazi. Rada sem bolj samostojna. A sem na tem izpitu v zadnjih dneh popolnoma pogrnila. Ko je zapadlo pol metra snega, sem le nemočna čakala, da je mož očistil cesto in mi pripravil vse za odhod. Imamo namreč kar hud in zelo dolg klanec, preden pridemo na cesto. Brez freze ne gre, a jaz je-priznam-ne obvladam. In še ko sem se javila, da bom tokrat jaz peljala starejšega sina v glasbeno šolo (to naj bi bil skorajda vrhunec mojega tedna…), mi je avto nekontrolirano zdrsel po cesti navzdol in še sreča, da se je zagozdil v kup snega… Osramočena in jezna sem poslala sina po moža, da me reši iz te godlje. Seveda sem jih poslušala, da ženske pač nismo na sneg in podobne traparije, ampak to je bilo bolj iz zlobe, ker moj dragi ve, da me bo na ta način najlažje razkuril. Pa še res me je. In tudi v glasbeno šolo nam ni uspelo priti.
Zdaj se sneg tali, ceste so kar ok, razen tiste, ki vodi od glavne ceste do nas, ta je še bolj rodeo, a jutri me nič ne ustavi in - dolina, prihajam!!!
Na temo zdravja, bi rada dodala, da vsi vemo, da je kašelj, vročina obramba telesa pred vsiljivci, virusi, bakterijami,… Da se tako gradi imunski sistem, saj to vsi vemo, ampak še vedno jih veliko podleže moči reklame, ki nas vsakodnevno zasuvajo z neumnostmi. Ozdravitev v enem dnevu v stilu C…..x, D…..n in podobnih agresivnih zdravilih, lepo vas prosim. Tudi zdravniki se zgražajo nad tem, predvsem pediatri, ki se vsako dnevno trudijo ozaveščati starše, da vročina ni bavbav, da telo rabi čas da si opomore,… Potem pa na drugi strani lahko kupimo zdravilo, ki korenito poseže v telo, mogoče bo res boljše, vendar se na to stanje , lahko nacepijo novi virusi in takrat bomo res obležali. To me res razkuri, na srečo obstajajo dobri farmacevti, ki znajo svetovati tudi učinkovita, manj agresivna zdravila, ki ne obljubljajo čudežev v enem dnevu, pač sočasno s počitkom in veliko tekočine. Mislim pa, da se tudi osveščenost med ljudmi širi, da vemo, da ni nujno v prvi vrsti poseči po kemiji, ampak da obstajajo varna registrirana zdravila, ki so učinkovita, preverjena, prijaznejša do telesa, cenovno dostopna in kar je tudi pomembno, rastlinskega izvora. Zdravje, kot večkrat pravimo je vrednota, zato je vredno razmisliti. In prav čudim se ljudem, ki so po obisku zdravnika razočarani, da jim ni pri virusni okužbi napisal antibiotika? Ali pa na drugi strani, da jim je brez laboratorijske kontrole predpisal antibiotik, to me pa tudi čudi. Očitno se še premalo govori kdaj je smiselna uporaba antibiotika, in če že kako pomembno je po terapiji vzpostaviti ravnovesje v črevesni flori s prebiotiki ( npr. sirotka, kislo zelje,…) in nato s probiotiki (npr. dober kefir Krepki suhec, jogurt,…). Ne bom več pametovala, me pa zanima kaj o moči reklam vseh vrst na temo zdravja menite vi, kakšne so vaše izkušnje, vas prepričajo,… ali vam dajo povod za razmislek in raziskujete, kaj neko zdravilo sploh vsebuje,…
Oj Marina!
Nekatera zdravila pomagajo, tudi antibiotiki, vendar le v skrajni slili. Sem bolj zdravo bitje in ne maram zdarvnikov, ampak če mi telo razpada, če me boli, če ne morem dihati, potem pa vse alternative odpadejo in grem. V povprečju sem bolna na vsakih 5 let in ni ga hušega bolnika kot sem jaz, ker to sploh ne znam biti, priznam:)
Mi se tudi antibiotikov otepamo in zaenkrat nam kar uspeva. Ravno v teh dneh sem znova dobila kar nekaj mailov z napotki za izdelavo domačih zdravil. Res je sicer, da se na te recepte spomnim ponavadi takrat, ko smo zdravi, a otroke sva z možem tako “zdresirala”, da se že Lekadola otepajo… In temperature niti slučajno ne zbijam pod 39, saj se mi zdi, da sicer onemogočim telesu, da samo potolče sovražnika…l
O, Saša, imamo pa kar nekaj skupnega. Tudi mi smo bili od Božiča dalje zakopani v bolezni, smo se kar izmenjavali… in smo tudi komaj na sredi tega tedna zapeljali v stare tirnice. Posledično je bilo malo krizice v vrtcu. Pa da ne omenjam tega snega… Smo v malo odmaknjenem kraju bolj visoko in naša cesta je med zadnjimi, ki jo plužijo. Ne rabim razlagat, da jo z našima 4×4 prej že dodobra steptamo in se je ne da več dobro splužit, potem je pa sam led ali visoka plundra, kjer tudi 4×4 zataji. Pa z možem že tudi razmišljava o frezi, samo kaj ko so tako pregrešno drage. Drugo leto…če… Ampak se bo treba nekak osamosvojit, saj je drugim čisto vseeno kako je spluženo drugje kot pred lastnim pragom.
Pa tudi mene je v ponedeljek prav neslavno zasukalo. Občutek prav tako sram in jeza… avto je ostal v vertikali, dokler se ni vrnil mož iz službe. Jaz pa sem z malima lepo zapešačila nazaj domov. :(
hehe, sem mislila v diagonali… vertikala bi bila pa ipak prehuda :)))
No, super da ste vsi spet čili in zdravi. Sicer pa kar se snega tiče je tudi meni ful tečna ta plundra in ves kaos na cestah, tako da zadnji čas da je konec zime :D
Sem šla pa danes pogledat na vrt, ker je končno pobralo sneg tudi pri nas. In sem se skoraj zjokala… Popolnoma neurejenega sem pustila, kar nekaj še ven štrli, polno plevela…. Eh, komaj čakam, da bo pomlad, da začnem z delom!