http://heliopolis.si/blog/02102011/nihanje/ Fri, 18 May 2012 22:24:23 +0000 http://wordpress.org/?v=2.3.1 http://heliopolis.si/blog/02102011/nihanje/#comment-4750 Biokmetovalec Sun, 23 Oct 2011 07:01:08 +0000 http://heliopolis.si/blog/02102011/nihanje/#comment-4750 Še ne čisto vedno. Še ne čisto vedno.

]]> http://heliopolis.si/blog/02102011/nihanje/#comment-4744 Sasa Sun, 09 Oct 2011 15:24:12 +0000 http://heliopolis.si/blog/02102011/nihanje/#comment-4744 He he, seveda to ni ravnodušnost, ampak mojstrstvo! Tebi uspeva? He he, seveda to ni ravnodušnost, ampak mojstrstvo! Tebi uspeva?

]]> http://heliopolis.si/blog/02102011/nihanje/#comment-4742 Biokmetovalec Wed, 05 Oct 2011 10:26:01 +0000 http://heliopolis.si/blog/02102011/nihanje/#comment-4742 Saša, ti si pa resnično mojstrica v zastavljanju ta pravih vprašanj. Vem, da sama poznaš odgovor na tisto zadnje vprašanje. Sam verjamem sledeče. Razsojanje. Naše sodbe. Vsakemu trenutku hočemo dati nek predznak. Plus ali minus. In dokler to počnemo, pač obstajajo lepi in grozni trenutki. In tej naši sodbi sledijo tudi naši občutki. Čisto vsi dogodki, ki se nam v življenju zgodijo, so nevtralni. Enostavno so. Tako kot JAZ enostavno SEM. Primer: če žena prevara svojega moža in mož tega ne ve, ne more o tem razmišljati in tudi ne doživlja nobenih občutkov. Ko pa izve, začne o tem razmišljati in od izbranih misli je odvisno, od njegove sodbe tega dejanja, ali bo ta dogodek povzročil trpljenje, ali ne. Ko bomo sposobni sprejeti trenutek brez sodbe, ko bomo sposobni reči samo "Aha, to je to, zgodilo se je.", bomo preživeli dogodek brez nihaja, popolnoma mirno in umirjeno. Pa jaz takšnemu odzivu ne bi dejal ravnodušnost. Saša, ti si pa resnično mojstrica v zastavljanju ta pravih vprašanj.
Vem, da sama poznaš odgovor na tisto zadnje vprašanje. Sam verjamem sledeče.
Razsojanje. Naše sodbe. Vsakemu trenutku hočemo dati nek predznak. Plus ali minus. In dokler to počnemo, pač obstajajo lepi in grozni trenutki. In tej naši sodbi sledijo tudi naši občutki. Čisto vsi dogodki, ki se nam v življenju zgodijo, so nevtralni. Enostavno so. Tako kot JAZ enostavno SEM. Primer: če žena prevara svojega moža in mož tega ne ve, ne more o tem razmišljati in tudi ne doživlja nobenih občutkov. Ko pa izve, začne o tem razmišljati in od izbranih misli je odvisno, od njegove sodbe tega dejanja, ali bo ta dogodek povzročil trpljenje, ali ne. Ko bomo sposobni sprejeti trenutek brez sodbe, ko bomo sposobni reči samo “Aha, to je to, zgodilo se je.”, bomo preživeli dogodek brez nihaja, popolnoma mirno in umirjeno. Pa jaz takšnemu odzivu ne bi dejal ravnodušnost.

]]>