Komentarjev na PUSTILI SO JO UMRETI…

By: Sasa

Sasa — Sun, 11 Oct 2009 19:04:24 +0000

Takole-
če imate še voljo, da pomagamo Katji, sem se dogovorila v župnišču ob cerkvi v Črnučah, da ji tam lahko pustimo hrano, obleke, karkoli pač, kar bi ji prišlo prav. Lahko tudi kakšen euro. Naslov je Stare Črnuče 13, ob osnovni šoli. Je pa Katjina zgodba resnična, še bolj, kot si lahko mislimo, sem preverila. In tisočkrat hvala vsem, ki se boste odzvali temu pozivu, saj to pomeni, da imate tisti, ki berete moj blog, srce in vrednote na pravem mestu!

By: Milka

Milka — Fri, 09 Oct 2009 07:08:19 +0000

Ne sodite, da ne boste sojeni!
Dragi tisti, ki obsojate, žalite …
Saša veš kako pravijo: čez eno uho noter, čez drugo ven” …

By: Vatroslav

Vatroslav — Thu, 08 Oct 2009 16:50:27 +0000

Zelo lahkotno in plitvo razmišljanje na tako težko temo, kako značilno za Sašo! Samo nekdo, ki dobro obvlada intenzivno terapijo kritično bolnih, res razume vso težavnost odločanja o “odklapljanju z aparatov”. Zato takšno odločanje nikoli ni prepuščeno posamezniku, temveč skupini neodvisnih zdravnikov, ki morajo upoštevati pravilnike, zakone, etiko in svojo vest. Samo Saši je seveda vse jasno, ona bi imela vse ljudi na respiratorju in v bolnišnici do njihovega 100. rojstnega dneva - vseeno, če tega respiratorja ali bolniške postelje ne bi mogel dobiti kakšen drug bolnik, ki bi morda še imel upanje na pomembno izboljšanje zdravja.

By: katja

katja — Thu, 08 Oct 2009 08:33:23 +0000

spoštovane,
mojemu mailu je bilo spremenjeno geslo, verjetno sem ga sama zakodirala, zato danes od 9. ure dalje ne morem več v ta mail. Za obe gospe, ki sta mi pisali in jima nisem več odgovorila, vljudno prosim če mi pišeta na nov email, ker sem s tem izgubila tudi njuna e-naslova. Staremu naslovu sem dodala samo en n, tako da se glasi: jesenn.34@gmail.com. V vednost tudi ga. Saši. Oprosite za nevšečnosti

By: katja

katja — Thu, 08 Oct 2009 06:57:07 +0000

hvala, Janja

By: Janja B.

Janja B. — Thu, 08 Oct 2009 06:23:51 +0000

Saša, meni se je Katja danes javila in tisto o čemer sem ti včeraj pisala, je bilo očitno pomota.
Katja, te razumem, da si prizadeta in užaljena, tudi jaz bi bila, vendar moraš se zavedati, da v teh časih veliko ljudi tudi izkorišča dobroto drugih in zato smo ljudje malo skeptični. Priznam, tudi jaz sem bila. Včeraj sem ti namreč pisala in na moj mail je kmalu po tem prišla tako čudna pošta, da sem se tudi jaz prestrašila in pisala Saši. Čeprav ti je hudo, moraš tudi ti razumeti, da se zlorabe dogajajo in prav je, da prej premislimo, komu bomo pomagali. Upam, da je sedaj to rešeno, in da bomo sedaj lahko ukrepali, da ti bomo pomagali. Pa oprosti, če smo te užalili, ni bilo namenoma.

By: katja

katja — Thu, 08 Oct 2009 05:54:55 +0000

Pozdravljeni, žal mi je, da tako razmišljate. Sploh sem prišla na ta blog, kjer se je pisalo o življenju in smrti. Samo zato sem pisala. Napisala sem trenutne občutke v zvezi s tem. Ni bil pa tu moj namen prositi za pomoč. Zato najmanj, kar rabim v tej situaciji, da berem te komentarje, ki me že bolj potisnejo ob tla. Pozabite. Moj mail sem napisala, ker sta ga dve gospe želeli,. Oprostite, blog je Sašin.
Ga. Saša,
ali se lahko “slišiva” po osebnem mailu. Ne bi prenesla še enega takega razmišljanja. Mogoče sem preveč občutljiva, ne vem. Na mail bi vam poslala ime Župnjiske karitas.??

By: Sasa

Sasa — Wed, 07 Oct 2009 19:03:51 +0000

Bomo videli… Počakajmo, ok?

By: Sonja

Sonja — Wed, 07 Oct 2009 18:32:47 +0000

Se zelo, zelo strinjam z Marielo. Tudi meni se zdi zgodba čudna in ima preveč lukenj.

By: Mariella

Mariella — Wed, 07 Oct 2009 17:36:30 +0000

Meni ta zgodba nekaj smrdi. Tudi na MON-u smo imeli take srce parajoče primere, pa se je izkazalo za veliko goljufijo. Ne rečem, da je to tudi tako, ampak če ženska, ki ima službo, ne more preživeti z enim otrokom, je pa zelo čudno. Kako pa preživijo samohranilke z več otroki? Če hodi v službo, ima plačo. Glede na to, da ima služben mail, pomeni, da ni neka snažilka ali strežnica z mini plačo, ampak ima normalno službo v pisarni in normalno plačo. Ima najbrž tudi sodelavce, ki bi ji prvi pomagali z najmanj moko in najnujnejšim, če bi bilo res treba. Kaj pa starši ali sorodniki? Pa sosedi? Ne vem no. Iz Šiške na Rudnik nihče ne hodi peš, ta je pa preveč lovska. Za prevoz v službo imamo ponavadi mesečno karto, če se ne vozimo s svojim avtom. Z žetoni se nihče ne vozi v službo, ker je dražje. Za vožnjo dobimo denar pri plači. Jaz z veseljem vsakomur, ki je potreben pomoči, pomagam, bodisi s hrano, denarjem, prevozom, čemerkoli, ampak ta zgodba ima pa preveč lukenj. Moja naivnost ni tako velika, mi je žal.